Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, najlepše se vam zahvaljujem za vaše mnenje v zvezi s proračunskimi dokumenti. Moram reči, da vsakič, ko obravnavamo proračunsko načrtovanje in proračunske dokumente se vam hvaležen za ta mnenja, za te ocene, za ta opozorila in jih seveda tudi želimo v največji meri tudi upoštevati.

Najprej bi seveda želel obrazložiti, mislim, da sem že enkrat razložil kateri dokumenti in kateri ukrepi so ocenjeni v proračunskih dokumentih, ki smo jih predložili, ki jih je vlada predložila Državnem zboru. To so ukrepi, ki so dejansko v veljavi, ki dejansko delujejo v skladu z zakonom o javnih financah in proračunskimi dokumenti. Tukaj niso upoštevani vsi predlogi zakonov, kot na primer omenili ste spremembe davčnih zakonov, pripravlja se PKP – poseben zakon, pripravlja se izhodna strategija, pripravljajo se rešitve na področju zdravstva, pripravljajo se rešitve na področju varovanja starejših občanov in tako naprej, tudi zakonske rešitve in ti zakoni ali ti učinki niso tukaj upoštevani. Navsezadnje tudi ne morejo iti, biti, tudi te ocene, ki so tam napisane so nezanesljive, kot sam sprejem, bom rekel, celotnih zakonov. Mi smo ravnali v skladu z Zakonom o javnih financah, v skladu s proračunsko direktivo, tako da tukaj seveda želimo na nek način upoštevati to, ampak jaz mislim, da je to, bom rekel, način na podlagi katerega lahko predložimo določena gradiva, določene analize. Tiste, za prihodnje, seveda, težko vključimo glede na to, da je to tudi dvoletno, pa bom rekel, dvakrat na leto obravnava Evropske komisija te dokumente in ravno tudi zato jih: obravnava, da so takrat, ko bo recimo jesenska obravnava, ti dokumenti čim bolj realni in čim bolj avtentični glede tega kako lahko načrtujemo javne finance v prihodnje. Tako da seveda obstaja še veliko tudi idej in tako naprej, kaj bo vse vplivalo. Ampak še enkrat, mi tukaj sledimo proračunski direktivi, evropski praksi in Zakonu o javnih financah. Napovedi pa so, bom rekel, različne, tudi v javnostih različni ukrepi, itn. In tega seveda ne upoštevamo ker niti ne vemo ali bo to sprejeto ali ne. Zato bomo to upoštevali v jesenski napovedi in takrat bodo seveda znani tudi glede teh ukrepov več znanega.

Naslednje kar bi rad poudaril je, ja drži, da imamo še vedno ekspanzivno fiskalno politiko in jo tudi načrtujemo v letu 2021 in nenazadnje je to prociklična politika, ki jo tukaj tudi vodimo. Moram seveda tukaj poudariti tudi to, da se je bistveno zmanjšalo povpraševanje prebivalstva, kar seveda vpliva tudi na prihodkovno stran in v povezavi s tem tudi na odhodkovno. Zaradi tega krepimo državne investicije, povečujemo državne investicije. Tukaj lahko govorim seveda o milijardi evrov in v ta namen, bom rekel, je ta politika prociklična in na ta način seveda zagotavljamo tudi to da bomo z dodatnimi investicijami, prvič, hitrejše okrevali, drugič zagotovili določeno gospodarsko rast in na ta način seveda tudi hitreje prišli v tisto stanje, ki je bilo pred to krizo. Nenazadnje nas na to svetuje, nam to svetujejo številne mednarodne investicije, med drugim tudi mednarodni denarni sklad, ki ocenjuje, da bi dodaten paket fiskalnih ukrepov v višini 3 % bruto domačega proizvoda v letih 2021 in 2022 pozitivno vplival na gospodarsko rast in zvišal output za okoli 2 % do konca leta 2022. Zaradi močnih pozitivnih učinkov na ponudbo proizvodnih dejavnikov in s tem bi prepolovil negativne srednje učinke COVID-19 krize. Z drugimi besedami, da poenostavim, tudi mednarodni denarni sklad priporoča, ocenjuje, da je z dodatnimi investicijami predvsem v to, da se uvaja sheme financiranja lastniškega kapitala za zdravo podjetje, da se določajo davčne olajšave za investicije, da se zaščiti najranljivejše skupine oseb, da se hitrejše reintegrira oziroma ponovno zaposli brezposelne, skratka, da ti ukrepi dejansko prispevajo k temu, da bodo hitrejše odpravljeni negativni srednjeročni učinki te krize.

Glede primanjkljaja, bi rad poudaril, da glede na bruto družbeni proizvod v naslednjih letih Slovenija znižuje primanjkljaj na okoli 79%. Jaz se zavedam tega, da so seveda dodatne zadolžitve države in držav lahko tvegane in problematične. Zavedam se tudi tega, da ne bodo obrestne mere takšne kot so danes, da taki pogoji bodo enkrat minili, vendar lahko zagotovim, da gre tukaj za obvladljiv dolg, ki je bistveno nižji od dolgov, ki jih imajo države Evropske unije oziroma z drugimi besedami, spadamo v države, v prvo polovico držav glede na višino dolga. V zvezi z navedbo glede pokojnin, da se bodo izdatki za pokojnino v letu 2022 znižali za 6,4 % tukaj pojasnjujem, da projekcije glede tega ne kažejo znižanja temveč rast v višini 2 %. Tako da tukaj bi rad poudaril, da se tudi izdatki za pokojnine povečujejo za 5,9 % v letu 2021 že zaradi sprejetih ukrepov na področju pokojnin, nato bo ta rast znašala od 2 do 3 %. Ti podatki rasti so vidni iz številnih projekcij in tudi iz podatkov Ministrstva za finance, tudi podatkov ZPIZ-a in ostalih, tako da tukaj ocenjujem, da ne gre za pravilen podatek o tem, da bi se pokojnine zniževale, ampak da se dejansko povečujejo. S tega zornega kota bi želel seveda še enkrat se zahvaliti za vaše predloge ukrepov in na drugi strani pa seveda upam, da sem dodatno pojasnil politiko, ki jo načrtuje vlada na tem področju, skratka tudi z dodatnimi investicijami doseči čim hitrejše okrevanje oziroma čim hitrejšo odpravo negativnih posledic krize. Je pa res, da v teh časih je tveganje veliko in seveda ob tem upam, da se je kriza končala oziroma da se končuje, skratka da bodo predvsem podatki o precepljenosti, o zdravih ljudeh takšni, da bo seveda kriza minila, da bodo izredni ukrepi minili in da bomo seveda zaživeli, bom rekel življenje brez krize in na ta način vsekakor jaz mislim, da bo tudi dodaten optimizem prispeval k boljšim makroekonomskim napovedim in seveda tudi boljšemu makroekonomskemu stanju v državi.

Hvala lepa.