Spoštovani, gospod predsednik, spoštovani gospod minister, spoštovani visoki zbor. Dovolite mi, da podam uvodno pojasnilo naše ocene, in sicer za celoto proračunskih dokumentov, kajti z vidika srednjeročno vzdržnosti javnih financ predstavljajo ti dokumenti, torej gre za predlog spremenjenega okvira za pripravo proračunov 2020 do 2022, predlog okvira za pripravo proračunov 2022 do 2024 in osnutek programa stabilnosti 2021, ti dokumenti predstavljajo smiselno celoto in zato je moja uvodna obrazložitev ocene namenjena tem dokumentom kot celota.

Fiskalni svet je proračunske dokumente, ki jih danes obravnavamo prejel v petek 9. aprila in svojo zakonsko predpisano nalogo, torej pripravo ocene v roku sedmih dni, je opravil do petka 16. aprila. Vlada je v petek 16. aprila, torej na dan, ko je bil Fiskalni svet zavezan k oddaji ocene, predstavila osnutek davčne reforme, ki v predloženih proračunskih dokumentih ni bil nakazan, njegovi potencialni javnofinančni učinki pa v njih niso vsebovani. Takšen način priprave proračunskih dokumentov ob skoraj hkratni pripravi pomembnih reform lahko označimo kot necelovito načrtovanje. Velja omeniti, da so v osnutku programa stabilnosti javnofinančnim projekcijam namenjene zgolj tri strani brez obrazložitev ukrepov, ki naj bi omogočili te projekcije.

Zaradi povečane negotovosti, ki vpliva na vhodne podatke za oceno skladnosti, je Fiskalni svet v tokratni oceni skušal uporabiti čim več kazalnikov, tudi takšnih, ki niso neposredno opredeljeni v zakonodaji. Predvsem pa ocena v večji meri kot sicer temelji na kvalitativni oceni predlaganih proračunskih dokumentov. To je od začetka epidemije usmeritev oziroma priporočilo tudi Evropske komisije.

Fiskalni svet je oktobra 2020 in v začetku aprila 2021 potrdil, da je ob trenutku priprave takratnih ocen izpolnjen vsaj eden od dveh pogojev, ki omogočata izjemnih okoliščin tudi v letih 2021 in 2022. Uveljavitev izjemnih okoliščin pa ne pomeni bianco menice za neomejen obseg izdatkov, temveč domača in evropska zakonodaja določata, da morajo ukrepi tudi v krizi zagotavljati srednjeročno vzdržnost javnih financ. Fiskalni svet je že marca 2020 ob pričetku epidemije opozoril, da bo pozorno spremljal tisti del javnih financ, ki ni neposredno povezan z ukrepi za omejitev posledic COVID-19. Tako se po naši oceni in tudi oceni Evropske komisije ustrezneje prikaže naravnanost fiskalne politike.

Projekcije brez upoštevanja neposrednega učinka covid ukrepov kažejo, da se bo primanjkljaj sektorja država z lanskega 2,3 % bruto domačega proizvoda letos povečal na 6,3 % bruto domačega proizvoda, nato pa naj bi se postopoma nižal in do leta 2020 padel pod mejo presežnega primanjkljaja, tj. 3 % bruto domačega proizvoda. V proračunskih dokumentih je tako predvsem za leto 2021 in deloma 2022 nakazana ekspanzivna fiskalna politika. Takšna usmeritev bi bila ustrezna, če bi temeljila na začasnih ukrepih. Za leti 2023 in 2024 je nakazana nekoliko restriktivnejša fiskalna politika. Ta bi bila glede na trenutne ocene cikličnega položaja ustrezna, a ima Fiskalni svet resne zadržke glede realističnosti projekcij. Težava v proračunskih dokumentih nakazane ekspanzivne politike, predvsem za leto 2021, je, da vsebuje kar nekaj strukturnih elementov. Tako prihaja do odstopanja od načela neposredne povezanosti s krizo in od načela začasnosti. Posledično pa se večajo tveganja za vzdržnost javnih financ na srednji rok. Že sprejeti strukturni ukrepi na primanjkljaj tako ne bodo vplivali v letu 2021, temveč bodo njihove posledice za javne finance trajne in se bodo odražale v višji ravni primanjkljaja in povečanem kumuliranju dolga tudi v prihodnjih letih.

Učinek že sprejetih ukrepov je po ocenah Ministrstva za finance, pokojninske blagajne in zdravstvene blagajne na letni ravni okoli 350 milijonov evrov. Učinek najavljenih ukrepov, to je socialna kapica, davčne spremembe, dolgotrajna oskrba, pa bi ta učinek lahko tudi podvojil ali potrojil.

Drugi razlog za povečanje primanjkljajev v letu 2021, brez upoštevanja neposrednih učinkov covid ukrepov, je občutno povečanje investicijskih izdatkov. Raven investicij naj bi po projekcijah Vlade celotno obdobje do leta 2024 vztrajala na ravni okoli 3 milijarde evrov, oziroma okoli 6 procentov bruto domačega proizvoda, kar je daleč najvišja raven doslej. Težava seveda ni povišanje samo, saj to sovpada s priporočili mednarodnih institucij in je načeloma ustrezna usmeritev za vzpodbujanje gospodarstva. Vendar bo to povečanje le v manjši meri financiralo z evropskimi sredstvi, ki nevtralizirajo učinek višjih investicij na saldo.

Evropska sredstva po projekcijah Ministrstva za finance namreč predstavljajo le okoli šestino povišane ravni skupnih investicij v obdobju 2021 do 2024. Ob tako hitrem in izrazitem povečanju investicij, kot je predpostavljeno v proračunskih dokumentih, se precej povečajo tveganja za njihovo učinkovitost in ustrezno usmerjenost. Vprašljiva je tudi absorpcijska sposobnost gospodarstva.

Pomemben zadržek glede predlaganih proračunskih okvirov ima Fiskalni svet tudi glede realističnosti proračunskega načrtovanja. Zavedamo se negotovosti, ki so v trenutnih razmerah povezane s tovrstnim načrtovanjem. Vendar je predvsem zaradi predvidenega znižanja primanjkljaja v naslednjih letih, v svoji oceni izražamo močan dvom o realističnost projektih izdatkov, zlasti v letih 2023 in 2024, deloma pa tudi v letu 2022. Naj te dvome pojasnim nekoliko podrobneje.

Rast izdatkov v navedenih letih je precej nižja od povprečnih rasti v obdobju pred krizo. Na primer rast izdatkov sektorja država, brez upoštevanja neposrednih učinkov covid ukrepov v letu 2023, naj bi bila le 0,3 %. Podrobnejši vpogled v projekcije pokaže, da naj bi se sredstva za zaposlene v sektorju država v letih 2023 in 2024 povečala zgolj za 1 %. Vmesna potrošnja naj se domala ne bi spremenila. Socialna nadomestila pa naj bi porastla za manj kot 3 %. Nižje od teh stopenj rasti so se izdatki za te komponente večali zgolj v letih po uveljavitvi Zujfa, oziroma v letih bančne krize. V letih pred tokratno krizo, ko je bila gospodarska rast podobna tej napovedani za prihodnja leta, so bile stopnje rasti naštetih agregatov vsaj za 2 do 3 odstotne točke višje. Še več, projekcije, ki jih je Fiskalni svet prejel od Ministrstva za finance kažejo, da naj bi se na primer sredstva za pokojnine v letu 2022 znižala za 6 %. Takšne predpostavke seveda vplivajo na agregate javnih financ in po našem mnenju nimajo podlage v trenutno veljavni zakonodaji. Predvsem pa ocenjeni proračunski dokumenti sprememb zakonodaje, ki bi tako omejevala rast porabe na naštetih področjih, ne omenjajo.

Dvomi glede realističnosti projekcij so povezani tudi s predvideno porabo evropskih sredstev. Do vključno leta 2024 naj bi porabili 6,3 milijarde evrov nepovratnih sredstev od 8,3 milijarde evrov, ki so razpoložljive do leta 2030, torej več kot tri četrtine. Letno naj bi v obdobju 2021 do 2024 porabili v povprečju 1,6 milijarde evrov. V zadnjih desetih letih smo povprečno letno porabili okoli 700 milijonov evrov. Predvideno porabo tako kljub povečani razpoložljivosti teh sredstev implicira izjemno izboljšanje absorpcijske sposobnosti.

Fiskalni svet ocenjuje, da je predvideno vzdrževanje visokih primanjkljajev in visoke ravni dolga iz projekcij. Ta naj bi se v letih 2021 do 2024 gibal blizu 80 % BDP, omogočajo predvsem ugodni pogoji financiranja kot posledica izjemno ekspanzivne denarne politike Evropske centralne banke. Ta zelo verjetno ne bo trajala neskončno, zato je pričakovati ko se bo obrnila v bolj restriktivno usmeritev, pa naj bo to čez pet ali deset let, višanje stroškov financiranja, tudi na trgih državnega dolga. Zelo neugodno bi bilo, da bi se stroški servisiranja dolga zaradi njegove kumulacije med krizo povečali prekomerno. Na povečano tveganje zato opozarja dejstvo, da naj bi bilo sodeč po predloženih dokumentih tako povečanje primanjkljaja kot dolga sektorja država v Sloveniji do leta 2024 glede na leto 2019 med večjimi v Evropski uniji. Ob tem še enkrat opozorimo, da izboljšanje salda v naslednjih letih ob trenutno veljavnih ukrepih ni osnovano na realističnih projekcijah. Fiskalni svet je skladno z zakonsko podlago pregledal vse kazalnike izpolnjevanja fiskalnih pravil. Osnovna ugotovitev je, da v precejšnji meri od izpolnjevanja odstopa leto 2021, deloma tudi 2022. To velja tudi za mejo najvišjih izdatkov, ki je predvsem zaradi velikega obsega domačih investicij, občutno odstopa od tiste, ki jo določa 3. člen Zakona o fiskalnem pravilu. Če pa kot izhodišče za določitev meje najvišjih izdatkov privzamemo leto 2022, ko naj bi se končalo obdobje izjemnih okoliščin, pa so predvideni izdatki v letih 2023 in 2024 pod najvišjo dovoljeno mejo, ki jo določa zakon. Vendar v teh letih, kot rečeno, projekcije izdatkov po naši oceni niso realistične ob trenutno veljavnih ukrepih. Hvala lepa.