Hvala lepa.

Spoštovani predsednik Odbora za finance in monetarno politiko, spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Dovolite mi, da vam predstavim Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2020-2022, posebej v delu, ki se nanaša na leto 2021. Ta odlok spremljajo še trije dokumenti, in sicer: program stabilnosti, kot vsebinska obrazložitev odloka, ocena Fiskalnega sveta in mnenje Vlade Republike Slovenije na to oceno. Podlage za gradiva, ki jih je pripravila Vlada, se pravi, za odlok, program stabilnosti, so: makroekonomska napoved Umarja, govorimo o zadnji razpoložljivi makroekonomski napovedi, in vsi sprejeti ukrepi v Državnem zboru oziroma na Vladi do sredine meseca aprila. Niso pa upoštevani načrti, predlogi zakonov, predlogi ukrepov, ki so v fazi sprejemanja ali v javni obravnavi. Upoštevani so v teh gradivih torej tisti ukrepi, ki so določeni v skladu z Zakonom o javnih financah, v katerega je vključena tudi tako imenovana proračunska direktiva Evropske unije, ki je v celoti prenesena v Zakon o javnih financah. Da bi bile napovedi čim bolj natančne in zanesljive, se je v okviru evropskega semestra in tudi v okviru Državnega zbora obravnava popravi tudi o jesenskih osnutkih proračunskih dokumentov, kjer se bo ponovno preverila tako makroekonomska napoved, kot tudi vpliv sprejetih ukrepov, predpisov, tistih ukrepov, ki bodo sprejeti na javnofinančni položaj, na javnofinančne projekcije vključno z javnofinančnimi projekcijami vseh blagajn in seveda tudi državnega proračuna. Tako bo vlada Državnemu zboru, tako Državnemu zboru in Evropski komisiji še enkrat predložila predložene ukrepe. Gradivo, ki ga imate pred seboj spoštovani je pripravljeno v času izjemnih negotovosti. Ne glede na obstoj cepiva ostajajo v zvezi s potekom epidemije še veliko neznank. Količine cepiva so omejene celotni Evropski uniji, se pojavljajo tudi zamude pri njegovi dobavi. Zato je težko oceniti kdaj bo dosežena ustrezna precepljenost prebivalstva na podlagi katere bo mogoče sprostiti večino omejitvenih ukrepov, vse to pa seveda vpliva na fiskalni, finančni, monetarni položaj držav članic, vključno z državo Slovenijo. Fiskalna politika je tako še močno pod vplivom epidemije, pogled za nekaj mesecev nazaj kaže, da je bil v letu 2020 padec bruto družbenega proizvoda manjši od pričakovanega in je znašal v Sloveniji -5,5 %. V primerjavi z evro območjem je bila gospodarska aktivnost Sloveniji nekoliko boljša. Tam je namreč znašal padec 6,6 %. Paketi ukrepov za blažitev covid-19 so pomembno vplivali, da padec gospodarske rasti v letu 2020 ni bil večji. Če bi bil večji, bi bil seveda lahko slabši tudi fiskalni in finančni položaj države.

Banka Slovenije ocenjuje, da bi bil padec gospodarske aktivnosti v letu 2020 ob odsotnosti ukrepov večji približno za tretjino. Fiskalni svet ocenjuje padec večji za četrtino. UMAR pa ocenjuje, da bi bil padec večji za vsaj tri odstotne točke. Predvsem zaradi obsežnih ukrepov na fiskalnem področju je v letu 2020 znašal primanjkljaj -8,4 % bruto družbenega proizvoda, kar je nekoliko nižje od povprečja evro območja, kjer je bil ocenjen primanjkljaj -8,8 % bruto družbenega proizvoda. V letu 2020 je bilo za ukrepe za boj proti covid-19 namenjenih skupno z vsemi spodbudami okoli 6,5 % bruto družbenega proizvoda, v letu 2021 pa se ta odstotek načrtuje na okoli 3 % bruto družbenega proizvoda. Ob tem naj dodam, da so vse države članice ob pojavu pandemije covid-19 sprejele hitre in obsežne fiskalne ukrepe. Podporni ukrepi so v celotnem evro območju v letu 2020 predstavljali 4,2 % bruto družbenega proizvoda, v letu 2021 pa se jih načrtuje za 2,4 % bruto družbenega proizvoda. Tako celotno evro območje izvaja in načrtuje podporno fiskalno politiko. Paketi ukrepov so vplivali na povečanje javnih dolgov v celotnem evro območju. V odstotkih bruto družbenega proizvoda bo javni dolg v letu 2020 po ocenah v evro območju znašal 101,7 % BDP in se bo povečal v primerjavi z letom 2019 za 15,8 odstotkih točk. V Sloveniji se je javni dolg po objavljenih podatkih v letu 2020 povečal za 15,2 odstotnih točk na 80,8 % bruto družbenega proizvoda. Negotove razmere in nepredvidljiva situacija so na fiskalnem področju, torej razlog za odstopanje od fiskalnih pravil na podlagi inštrumenta izjemnih okoliščin. Te so veljale tako v letu 2020, veljajo v letošnjem letu in trenutni podatki kažejo, da bodo veljale tudi v prihodnjem letu v letu 2022. Tako Fiskalni svet tudi ugotavlja, da bo v letu 2022 glede na trenutno znane podatke in razpoložljive napovedi v času izdelave tokratne ocene, to je v začetku aprila, izpolnjen vsaj eden od dveh pogojev, ki po 12. členu Zakona o fiskalnem pravilu omogočata uveljavljanje izjemnih okoliščin in s tem možnost odstopanja od veljavnih pravil v obsegu ukrepov namenjenih k blažitvi posledic neobičajnega dogodka, če te ne ogroža srednjeročne vzdržnosti javnih financ. Usmeritve za fiskalno politiko: Evropska komisija podrobnejšo usmeritev za fiskalno politiko v letu 2022 podaja v sporočilu svetu glede odziva fiskalne politike eno leto po izbruhu COVID-19 iz začetka marca 2021. V njem Evropska komisija poudarja, da mora fiskalna politika v trenutnih negotovih razmerah ostati spodbujevalna. Postopen umik interventnih ukrepov bo smiseln šele, ko bodo epidemiološke in gospodarske razmere to omogočale. O uporabi odstopne klavzule v prihodnjem letu se bo sicer na ravni Evropske unije odločalo v maju na podlagi spomladanske napovedi Evropske komisije, merilo za to je velikost bruto domačega proizvoda Evropske unije oziroma evro območja v primerjavi z letom pred krizo. Glede na zadnje zimske napovedi Evropske komisije bo BDP v EU oziroma v evro območju dosegel predkrizno raven nekje v sredini leta 2022. Skladno s tem pa Evropska komisija glede na trenutno znane informacije ugotavlja, da bi bilo smiselno uporabo splošne odstopne klavzule podaljšati tudi v letu 2022. V letu in v luči izjemnih okoliščin in negotovosti se tako v prihodnjih treh letih načrtuje primanjkljaja sektorja država, ki pa se bo po vrhu v letu 2020 in 2021 postopoma zniževal. To je v skladu s priporočili mednarodnih inštitucij kot so Evropska komisija, mednarodni denarni sklad, evropska centralna banka, da ukrepi za podporo gospodarski aktivnosti kljub postopnemu okrevanju gospodarske aktivnosti ne smejo biti prehitro umaknjeni, saj bi to lahko ogrozilo okrevanje. Spoštovani poslanci, izjemna situacija, v kateri se nahajamo zahteva odločno ukrepanje, zato je v teh negotovih časih tudi omogočeno odstopanje od fiskalnih pravil. Pri tem se je treba nenehno prilagajati situaciji, saj kljub cepivom še vedno ni jasno kdaj bo epidemije konec. Ob tem ne gre zgolj za ukrepe, ki se neposredno nanašajo na spopadanje z epidemijo temveč so že sedaj potrebne tudi znatne investicije za hitrejši zagon gospodarske aktivnosti. Ta sredstva je treba predvideti, jih izkoristiti za razvojno transformacijo gospodarstva, hkrati pa bo treba tudi po preteku izjemnih okoliščin ugotoviti in zagotoviti, da fiskalna politika ne ogrozi okrevanja. Vse to po mnenju Vlade obravnavani odlok upošteva. Zato predlagam, da ga podprete. Hvala lepa.