Najlepša hvala, predsedujoča. Jaz se zahvaljujem za vabilo, ki smo ga dobili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije na današnjo sejo zainteresiranega delovnega telesa za ta zakon. Namreč to pomeni, da zakon ima posledice, čeprav nima neposredno členov, ki bi se nanašali na delovna razmerja. Obravnava tega zakona pomeni, da zakon ima posledice. Jaz se zavedam, da zakon ne ureja delovnega razmerja in prav je, da ga ne. Za to imamo druge predpise, za to imamo drug resor, ki je dolžan to urejati. Navsezadnje kot / nerazumljivo/ gospod minister tudi Zakon o minimalni plači nima niti ene določbe, ki bi se nanašala na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, pa smo slišali, da bo z minimalno plačo konkurenčnost slovenskega gospodarstva slabša. Toliko mogoče, ampak seveda posledice pa so lahko takšne ali drugačne.

V zvezi s tem zakonom v delu, torej, ki je predmet današnje razprave, bi želel povedati sledeče. Problem, ki je nastal, je ravno v tem, da v slovenski delovnopravni zakonodaji v slovenski zakonodaji ne vemo ali ima platforma status delodajalca ali ga nima. In ko je govora o tem, da mora biti sklenjeno delovno razmerje se postavi vprašanje s kom. In večina, torej platform zlasti na področju ponujanja prevozov storitev in nima statusa delodajalca ali pa če vzamem zadnji primer recimo iz Združenega kraljestva iz marca 2021 sodbo, kjer je angleško sodišče zelo jasno povedalo, da platforma kot je Uber ima status delodajalca in da lahko zanj opravljajo storitev izključno delavci in ne podizvajalci, zlasti pa ne samostojni podjetniki s.p. Ko je govora o s.p. bi želel opozoriti, da imamo v Sloveniji tudi zaradi aktivne politike zaposlovanja in zmanjševanja števila brezposelnih veliko število lažno samozaposlenih delavk in delavcev tudi v obliki s.p., pa čeprav za to obstajajo pravne podlage. Krivda za to seveda ni na vašem ministrstvu, gospod minister, krivda je na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve že več let ne samo zadnje leto zaradi napačne politike, ki se vodi in tudi zaradi tega, ker ne vemo točno kaj so elementi delovnega razmerja. V primeru, torej, ki ga uvaja ta zakon, dejansko je treba vedeti, da se storitev opravlja z lastnimi sredstvi / nerazumljivo/ na lastne stroške. In to je tudi tisto kar vpliva na ceno storitve in cena storitve, ki je v primerjavi s taksi službami nižja, vpliva na nelojalno konkurenco. To je nekako ekonomska logika vsaj kolikor jo jaz tudi razumem. V zvezi s taksi službami. Jaz se z vami absolutno strinjam v delu kjer ste sami omenili, da imamo že danes prekariat, torej tudi med taksi vozniki in imamo že danes tudi samostojne podjetnike, ki opravljajo taksi službo. Vendar se tukaj postavi vprašanje kaj počnejo ustrezni državni organi, da ne preprečijo tovrstno lažno samozaposlenih tudi v primerih, ko so podani vsi elementi delovnega razmerja. In platforma dela tako kot se tukaj ponuja v tem zakonu brez ustrezne zaščite regulative na drugih področjih je preuranjen ukrep. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ne nasprotujemo tehnološkim spremembam in njihovi uporabi, nasprotujemo pa ekonomskim poslovnim modelom, ki izkoriščajo tehnološke spremembe za večanje prekarnosti na trgu dela v slovenskem prostoru. Tukaj je problem, problem je v tem, ker Ministrstvo za delo skupaj ali pa Vlada kot takšna torej zakon ni pripeljala na ekonomsko-socialni svet skladno s pravili o delovanju ekonomsko-socialnega sveta. In ekonomsko-socialni svet je na seji, za katero se vam zahvaljujem, gospod minister, ste bili prisotni več ur, če smem tako reči, je tudi sprejel sklep, da ugotavlja, da je ta zakon bil oblikovan in poslan v Državni zbor v nasprotju s pravili o delovanju ekonomsko-socialnega sveta. Ni bila ustanovljena ne strokovna skupina in ne niti pogajalska skupina in to je eden od očitkov, je tudi ena od ugotovitev, ki jo je ESS sprejel.

Če se vrnem na delovno razmerje bi želel opozoriti, da

je vprašanje ali je takšen poslovni model, ki je predlagan s tem predlogom zakona, omogoča dostojno opravljanje dela. Mi imamo v Sloveniji dokument, ki se imenuje dostojno delo, sprejela ga je Vlada v sodelovanju s socialnimi partnerji in po našem prepričanju pomeni brez ustrezne regulative pred uvedbo platformskega dela pomeni odstop od tega dokumenta, ki se imenuje dostojno delo. Res je, da imamo v Sloveniji inšpekcijske službe, vendar je vprašanje ali inšpekcijske službe delujejo na način kot bi morale. Mi imamo mislim, da 4 ali 5 inšpektorje v letu, v zadnjem letu več kot smo jih imeli prejšnja leta zaposlenih, vendar po podatkih mednarodne organizacije dela imamo kar za 27 % manj pregledov na področju varstva zaposlitve in trga dela, se pravi tukaj se postavi vprašanje ali bodo inšpektorji lahko preprečili zlorabe obstoječe delovno-pravne zakonodaje, če že sedaj, kot je tudi gospod minister sam ugotovil, enostavno ne preprečujejo prekarnosti že pri obstoječih zadevah. In vprašanje, ki ga imam za Ministrstvo za delo je: Ali platforma ima status delodajalca ali ga nima? To je temeljno vprašanje, ko govorimo o platformskem delu.

Želel bi opozoriti še na prakso iz tujine. Prej sem že omenil Veliko Britanijo, omenjam torej Dansko. Danska je imela platformsko delo, imela je tudi ponudnika prevoznih storitev Uber, ko so uvedli taksimeter se je Uber umaknil. Zakaj to verjetno ve samo on. Bolgarija je prav tako imela Uber, pa so ga umaknili iz razloga zaradi nepoštenih praks. Tukaj se postavlja vprašanje ali je slovenska regulativa danes takšna, da onemogoča zlorabo tovrstne aplikacije. Po našem trdnem prepričanju je ni. In tukaj je krivda, ki je nastala na strani Vlade, zlasti na strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je očitno izključila socialne partnerje iz dialoga v zvezi z zagotavljanjem varstva zaposlitve in pa socialne varnosti.

Tako, da jaz bi se na tem mestu še enkrat zahvalil, predsedujoča, za možnost, da ste nam dali, da povemo svoje mnenje. Verjamem pa, da bosta kolegici tako Saška kot tudi Tea seveda še dopolnili to razpravo. Najlepša hvala.