Hvala, predsednica. Spoštovane kolegice, kolegi, minister, vabljeni vsi skupaj in lep pozdrav!

Naj v začetku proceduralno, predsednica, se vam zahvalim, da ste vložila toliko napora, pa da ste uspela najti ta termin v ponedeljek ob 19., da obravnavano eno tako pomembnih tem kot je ta današnja, zakon, ki globoko posega na področje dela in da ste uspela rezervirati ob 19. uri to sobo oziroma ta sestanek. Tako, da kar se mene tiče lahko drugič tudi ob 20. ali pa 21., pa opravimo tisto eno uro kolikor je predvideno. Moram pa reči, da sem užaljen, ker tako delamo, to je že kar praksa postala z vaše strani, kadarkoli smo obravnavali zadeve, ki se tičejo ali naj bo to iz socialnega sporazuma preko ekonomsko-socialnega sveta so bili termini taki, tako da toliko, ker mi je to nekako ležalo tudi na duši.

Zdaj pa nekaj na kratko okoli razloga za sklic te seje Odbora za delo. Vse tisto kar je bilo do sedaj predstavljeno javnosti okoli tega zakona je bilo vsaj po mojem mnenju povsem enostransko in predvsem z vidika digitalizacije, deregulacije in pa liberalizacije ponujanja prevozov preko teh spletnih in mobilnih aplikacij, seveda se je pa močno zanemarjalo, zato je bil tudi razlog za zahtevo za sklic te seje, da se je zanemarilo škodljive posledice na pravice delavcev in prekarizacijo delovne sile, ki jo posledično ta zakon sabo tudi prinese.

Tisto, kar pričakujem, da bo danes Ministrstvo za delo za družino, socialne zadeve in enake možnosti, da nas bo seznanilo s svojim mnenjem do predlaganega zakona, vsaj v tistem delu, ki omogoča ponujanje in naročanje novih oblik prevoza preko teh aplikacij in pa predvsem z vidika posledic na pravice delavcev ter, da o tem tudi danes opravimo razpravo. Mi predlagatelji namreč menimo, da te rešitve neposredno kršijo načela socialne pravičnosti, saj so bili brez celovite ureditve ponujanja prevozov preko aplikacij ponudniki takšnih prevozov pahnjeni v poslovna razmerja, ki so dejansko v bistvu prikrita delovna razmerja, katerih namen je izničenje in zmanjšanje zaščite delavcev in izogibanje plačila socialnih prispevkov in davkov. Tisto, kar bi uvodoma radi tudi problematiziral, ker se mi zdi, da ni pravilno zapisano v predlogu zakona, in sicer, da spremembe zakona nimajo posledic za socialno področje, to sem trdno prepričan, da ne drži. Tako kot sem rekel, precej enostranska informacija do zdaj v javnosti tudi nekaj neresnic tudi s strani resornega ministra gospoda Vrtovca na eni izmed oddaj, na eni izmed televizij je celo rekel, da je zakon usklajen z ekonomsko-socialnim svetom s partnerji, kar ne drži, jaz upam, da še vedno veljajo pravila, ker na ekonomsko-socialnem svetu se s soglasji sprejemajo odločitve, vem pa, da so bili predstavniki Vlade in pa delodajalcev, da podpirajo ta zakon. Toliko okoli uvoda.

Še na kratko par informacij okoli samega zakona in pa predlaganih spremembah. Namen teh sprememb Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki ga je Vlada poslala v Državni zbor, naj bi bil predvsem omogočiti nove vrste prevozov, ki bi omogočali tudi naročanje teh prevozov preko spletnih platform ali pa aplikacij za te mobilne naprave. Tisto kar zakon določa, da naj bi odpravljal administrativne ovire za taksi prevoze in omogoča najem vozila z voznikom, določa tudi da naj bi se uvedla možnost taksi prevoza z uporabo aplikacije, prav tako se bo lahko prevoznik sam odločil ali bo takšne prevoze izvajal z uporabo taksimetra ali pa z uporabo aplikacije. Določeni so tudi neki minimalni standardi, ki jih mora izpolnjevati ta aplikacija in pa med drugim določa tudi da so občinski redarji je njihova pristojnost, da na cesti nadzirajo izvajanje avto-taksi prevozov in pa prevozov z najemom vozila z voznikom.

Naj vas spomnim, da v Sloveniji zdaj že v bistvu s tem predlogom sprememb že drugič poskušamo spremeniti zakonodajo, predvsem v smeri, ki bo omogočila prihod velikih mednarodnih korporacij, ki ponujajo te mobilne aplikacije za storitve prevoza. Tak zakon je bil že v obravnavi, mislim, da ga je predlagala SDS 2016 oziroma 2017, ki pa takrat ni bil sprejet. Ta predlagana sprememba zakonodaje je nujen predpogoj za prihod korporacij kot so Uber, Lift, Didi in pa tudi drugi podobni ponudniki teh storitev. Dejansko, če smo predvsem realni je pa že dalj časa izražena pripravljenost oziroma zanimanje ene izmed teh korporacij, to je Uber, ki je že tudi izkazala dejanski interes za vstop na ta naš slovenski trg. Tisto, kar moram tej vladi priznati inovativnost in to v tem smislu, da je zakon, ki ima za končno posledice prekarizacijo dodatnega števila slovenskih delavcev zavila v plašč enega projekta digitalizacije Slovenije kot da s tem v bistvu ne posega grobo tudi v obstoječa delovno-pravna razmerja, socialno varnost ponudnikov teh obstoječi taxi storitev. Tako, da tisto kar sem jaz pričakoval, ne da je mogla biti zahteva s strani opozicije za sklic te seje, jaz mislim, da bi mogel resorni minister za delo, družino in socialo zastriči z ušesi in se pogovarjati s predstavniki predvsem v interesu tega, da zaščiti naše delavcev, ki v bistvu s prakso, kot kaže, sledi prekarizacija, skratka bistveno manjši obseg pravic kot jih imajo tudi do zdaj.

Socialni demokrati sicer pozdravljamo razmišljanje gospoda ministra Vrtovca v smeri, da smo na področju digitalizacije šibki, da zaostajamo za razvitimi državami in da imamo na tem področju v bistvu še kar precej izzivov in pa možnosti tudi za izboljšave. Nenazadnje, spoštovane kolegice in kolegi, lansko leto smo se pogovarjali, da v tej državi ne moremo, ne vem, če se boste spomnili, da je nemogoče združiti 36 baz podatkov za center za socialno delo, ki bi jim bistveno olajšalo delo, halo leta 2020. Tako, da pozdravljam to razmišljanje, seveda pa mi ta dober namen, minister, nekako splahni ob dejstvu, da je Vlada na čelu skupine za digitalizacijo v bistvu postavila človeka, ki je zaposlen pri mutlinacionalki Uber. Zdaj po podatkih predvsem iz medijev, to moram reči, ki je zadolžen za področje širitve trgov tudi za področje Slovenije in glej ga zlomka bi rekli, zgolj slučajno je kot prvi projekt digitalizacije predlagana sprememba zakonodaje, ki je predpogoj za prihod korporacij kot je Uber na slovenski trg. Zdaj ali verjamem, da je to zgolj naključno, ampak to so dejstva. Predlagatelji novele zakona sicer pojasnjujejo, da naj bi s temi rešitvami sledili načelom neke svobodne gospodarske pobude za ponujanje prevozov v obliki sodelovanja gospodarstva in pa nenazadnje tudi načela enakosti, saj se bo ta nova vrsta prevozov lahko ponujala preko modernih aplikacij ali pa na druge načine. Tisto, kar se pri tem pojavlja, tako imenovano sodelovalno gospodarstvo, ki predvsem zaznamuje nov val podjetij, ki uporabljajo spletne oziroma ponujajo spletne platforme ali pa mobilne aplikacije, da povežejo uporabnike in ponudnike različnih storitev. Ena takšnih aplikacij je tista, ki sem jo že danes omenil, Uber na področju prevoza, ki v zadnjih letih beleži izjemno hitro rast. Ta ideja, ko je prišla na trg, je prvotna ideja o sodelovalnem gospodarstvu je na začetku sicer ponujala zanimive rešitve oziroma obete za množico ljudi, ki bi omogočili neko medsebojno povezavo s pomočjo spletnih platform z namenom neformalne izmenjave storitev kot so prevoz, delitev prevoza, dostava hrane na dom in tudi ostalih različnih gospodinjskih storitev. Seveda posamezniki naj bi prostovoljno vstopili v to novo prilagodljivo obliko dela in zaslužka s pomočjo različnih spletnih ali mobilnih platform. Ta platforma kot je Uber naj bi številnim omogočila preprost in ugoden najem prevoza, s čimer bi se lahko celo odpovedali, trdijo, svojemu lastnemu avtomobili. Do tukaj vse lepo in prav. Toda sprašujem spoštovane kolegice in kolegi pa je res vse tako? Žal praksa se danes izkazuje, da tako imenovano sodelovalno gospodarstvo ni izpolnilo tistih prvotnih obljub in pričakovanj. Posega namreč na regulirane trge, ki so bili pred tem zaščitne z namenom varovanja pravic delavcev, ki opravljajo storitev posameznih gospodarskih dejavnosti. Poleg tega spletne in mobilne aplikacije vzpostavljajo neko novo obliko centraliziranega nadzora nad delavci v storitvenem sektorju, ki jih v končni fazi določajo izključno algoritmi. V praksi pa to pomeni, da morajo delavci, ki so bili v istem sektorju pred prihodkom spletnih in mobilnih aplikacij sedaj za bistveno nižji življenjski standard delati dvakrat več kot pred regulacijo in digitalizacijo trgov. Potrošniki imajo sicer na začetku korist od nižji cen takšni prevozov, vendar regulirani avto-taxi opozarjajo na nelojalno konkurenco in nezavarovane potnike. Praksa se je tudi pokazala, da so bile na začetku cene teh prevozov, ki jih ponuja Uber sicer nižje, pa vendar so se cene Uberjevih storitev zvišale takoj, ko je Uber izrinil konkurenco s trga in pa prevzel vodilni ali..