Hvala lepa za besedo. Ana Kroflič iz kemijskega inštituta.

Jaz se bom pa vrnila zdaj en korak nazaj. Čisto na začetek kaj sploh aerosol je oziroma kapljica. Namreč tukaj se stroka medicinska, pa stroka ki se ukvarja z aerosoli malo razlikujeta. O tem smo že malo slišali tudi uvodnem nagovoru in sicer nanašam se tudi na ta nemški position paper, kot so mu rekli, pri katerem sem tudi delno sama sodelovala, predvsem pa sem ga podpisala, ker se strinjam z njegovo vsebino. In sicer za znanstvenike je aerosol vsaka disperzija delcev ali kapljic v zraku. Se pravi niso aerosoli tiste majhne kapljice, kapljice so pa tiste velike kapljice. Vsaka kapljica v zraku je aerosol. Potem je pa medicina naredila razlikovanje med kapljičnim pa erogenim prenosom in smo mi to nekako v želji, da bi ljudje bolj razumeli, rekli aha, kapljični prenos so velike kapljice, ki padejo hitro na tla, aerosolni prenos oziroma erogeni prenos pa poteka preko aerosola. Tukaj prihaja do majhnih trenj, pa ne bi bilo to toliko narobe, če ne bi to pripeljali do v bistvu nekakšnega napačnega razumevanja celotnega procesa. Slišali smo tudi za to mejo, ki loči kapljični prenos od aerogenega, se pravi velikost kapljice pet mikronov, pet mikrometrov. Če tako rečem, če imamo kapljico pet mikrometrov veliko oziroma grem še en korak nazaj, vsi vemo, govorimo kapljični prenos je takrat, deluje recimo na razdalji dva metra, ker kapljice hitro dol padejo. Ni res. Kapljica pet mikrometrov, če ima gostoto en gram na kubični centimeter, kar je voda in slina je glavnem sestavljena iz vode, preživi v zraku, lebdi v zraku 20 minut. Se pravi ali je to tisti kapljični prenos, ko kapljica dol pade ali je to kapljica, čeprav že govorimo o kapljičnem prenosu, ki še nekaj časa vztraja v zraku. Še drug vidik je. Ta kapljica, ki je mogoče tudi zdaj velika 10 mikrometrov, kar definitivno sodi med kapljični prenos, pa sicer bi padla recimo na tla po petih minutah. Ta kapljica se je v zraku, ki ima veliko manj vlage, hitro posuši, postane manjša kapljica. Ampak virusi notri, ki so bili v tej veliki kapljici, ki jih je bilo recimo relativno velik, ostanejo. To so vse stvari, ki smo jih mogoče malo preveč zbanalizirali v javni polemiki z namenom, verjamem, vsaj v začetku, zato da bi pač bolj razumeli. Ampak tukaj je še ogromno drugih vidikov, ki jih je treba razmišljati in absolutno je strinjam, da verjetno ne gre sam za kapljični ali pa samo za erogeni prenos, ampak je to nekaj vmes in definitivno ta meja ne more biti kar postavljena pri petih mikrometrih, ker pač kapljice so nekaj zvezdnega, niso samo pod, pa nad. To je en vidik, ki sem ga hotela izpostaviti.

Drugo je pa, kar se tiče prezračevanja. Definitivno se strinjam tudi z mojo predhodnico in tem, da v neventiliranih prostorih lahko aerosoli, se pravi kakršnekoli kapljice ali delci v zraku preživijo zelo dolgo časa. Lahko se zatečejo v vse kote, predvsem pa vsaj tisti najmanjši grejo po navadi navzgor, ker dela temperaturni gradient, zgoraj je naš zrak je običajno topel, tako da se dviga in se zadržujejo gor. Ko govorimo o prezračevanju. Absolutno je pametno, če se da to še dizajnirati, dizajnirati prezračevanje od zgoraj ven. Če prezračujemo ves čas, če imamo ves čas prepih, v bistvu naredimo nek prostor, kot bi bili zunaj. Zakaj je zunaj drugače kot notri? Notri je zrak bolj ali manj pri miru in te kapljice, te aerosoli se premikajo predvsem z zrakom pa temperaturo, temperaturnimi gradienti in drugim, ampak recimo s premikanjem zraka. Zunaj veter bolj ali manj ves čas piha. Se pravi že na razdalji dveh metrov ta aerosol veter razredči z zrakom, ki pride od drugje in smo zato tudi proti tako imenovani kapljični okužbi malo manj ali pa do nje malo manj nagnjeni. Zato je pametno biti zunaj oziroma če zračimo notranji prostor, mora biti prepih, se pravi, da naredimo en tok zraka. Če to ni možno imeti ves čas, kar ni življenjsko, je pametno, da takrat ko zračimo, da se umaknemo iz prostora ven. To je še en vidik, ki je zelo pomemben. Zakaj? Vse te aerosole, ki so se verjetno vsaj bolj skoncentrirali pod streho, ko mi začnemo zračiti, če naredimo ornk prepih, mi zmešamo ta zrak in jih spet dobimo dol. In če mi ostanemo v prostoru mi vse to potem vdihnemo, česar smo se v bistvu na nek način že znebili. Predvsem bi pa rekla to. Govorimo največ zdaj o zračenju. Se strinjam, zato ker je to stvar za katero lahko največ naredimo oziroma je treba še največ narediti, je pa zelo pomembno tudi to, zdaj je pomlad, že kar nekaj časa se v bistvu pomladanske temperature in vreme, pa zelo redko slišim, da bi se ljudi vzpodbujali, da bi šli ven. Zunaj ne rabimo zračenja, ker se zračenje samo dogaja. Ja, so določeni vidiki tudi zunaj lahko pridemo v nek prostor, kjer ni prepiha, ni vetra in tam mogoče je nevarnost za okužbo malo večja. Ampak zunaj je tako večji prostor, kot notri in je veliko, veliko manj nevarnosti, da pride do prenosa okužbe, tudi kapljičnega.

Pa še ena stvar, kar se tiče zračenja, potem pa zaključim. Onesnaženost prostora, zdaj bom govorila samo o notranjih prostorih, je odvisna oziroma nevarnost za prenos okužbe v notranjem prostoru je odvisna od večjih dejavnikov. To ni samo koliko velik prostor je, koliko je zraka notri ali pa kolikokrat na uro ali pa na koliko časa zamenjamo ta volumen zraka, se pravi kako učinkovito zračimo, ampak tudi od tega koliko ljudi je notri, pa koliko časa mi preživimo v tem notranjem prostoru. Se pravi, to je čisto edina stvar, s katero se bom dotaknila ukrepov, ker pač sicer ne mislim polimizirati tukaj, ampak mislim da nekatere stvari zdaj trenutno še niso odprte, nekatere že so. Ampak tista gonilna sila, ki bi nas mogla voditi pri temu je to, da odpiramo stvari, kjer ljudje na hitro opravijo svoje opravke. To da greš v trgovino za 10, 15, 20, 30 minut ni problema. To da greš pa nek velik šoping center, pa celo popoldne tam notri preživiš, je pa enako nevarno, kot cel dan biti v službi. Se strinjam s predhodniki, absolutno delo od doma kjer se da, se zavedam, da se ne da povsod, ampak ko se da in kjer se da je treba to vzpodbujati in take večje stvari. Vidimo tudi po nekaterih trgovinah so vrste za v trgovino v notranjem prostoru. Ja pa saj nismo nič naredili. Zakaj je omejitev v trgovini, če pa ljudje čakajo, zdaj bom rekla direktno v Cityparku, znotraj v tisti avli. Jaz sama ne vem kakšno je prezračevanje tam, tako da o tem ne sodim, ampak mogoče bi bilo pa pametno res ljudi tudi o tem obvestiti kateri prostori so tisti, ki so dobro ventilirani in kateri ne in predvsem opozarjati, da gremo po opravkih, jih naredimo čim hitreje, potem pa svoj kvaliteten prosti čas preživljamo doma s svojo družino ali pa še boljše, tudi s svojo družino zunaj.

Tako. Hvala.