Govor

Dr. Maja Remškar

Dober dan vsem skupaj. Moje ime je Maja Remškar, prihajam iz Inštituta Jožef Štefan.

Moram reči, da se z nanotehnologijo, nanodelci ukvarjam že več kot 15 let in da sem zelo hitro ugotovila, da je koronavirus, sars-cov-2 tipičen nanodelec. Tudi slike iz interneta so to dokazovale, se pravi premer tega nanodelca je manj kot sto nanometrov. Zakaj je to pomembno? Zato, ker se taki delci obnašajo drugače, kot večji delci, recimo mikronskih velikosti in je prezračevanje o katerem govorimo na današnji seji lahko deloma pomaga, ni pa nujno, da v celoti reši problem. Nanodelci prevzamejo termično energijo okoliškega zraka, so zato zelo hitri, tudi do nekaj metrov na sekundo potujejo, tako da zavzamejo praktično vse kote prostora, širijo se na podoben način kot plin in če mi nekako prisilno prezračujemo nek prostor, se je treba zavedati, da so v takem prostoru tudi mrtvi koti, mrtvi prostori, tako da je sigurno pozdravljam osebno to, da se čim več prezračuje, seveda ne na način, da se potem vse otroke v vrtcu prehladi v dveh urah, ampak da se vzpostavijo sistemi varnega prezračevanja. Vendar se je treba zavedati, da to ni celotna rešitev problema. Glede kapljičnega prenosa okužb so poročila v literaturi, da ena minuta glasnega govorjenja generira več kot tisoč kapljic, ki vsebujejo virus. In glasno govorjenje pri nekaterih sprošča tudi do deset tisoč kapljiv na sekundo. In na ta način si lahko razlagamo tisto bliskovito širjenje okužbe, na tisti nogometni tekmi v Milanu lansko leto, je v bistvu bil odprt prostor, vendar se je okužila takrat cela Italija, pa še Španija zraven, ker so prišli španski navijači. Zdaj, ti respiratorne kapljice so tudi lahko nanodelci. Premeri so od 50 nanometrov do 500 mikrometrov. Kot je že rekel predhodnik, te najmanjše kapljice so aerosoli, to so kapljice s premeri manj kot pet mikrometrov in za take kapljice ni dovolj dva metrska razdalja med ljudmi. Tako, da sem bila tudi osebno nekako malo skeptična pri teh nekako priporočilih, še posebno ne samo v zaprtih prostorih, tudi v odprtih prostorih, kjer ni vetra. Tako, da na to širjenje aerosolske okužbe seveda vpliva pretok zraka, se pravi kako zdaj ta zrak gre od okuženega človeka do njegove okolice. Poleg tega na to vpliva zračna vlaga, kot je že državni sekretar lepo povedal in za viruse je značilno, da najmanj preživijo pri zračni vlagi od recimo 50 do 70 %. Se pravi, če je zelo suh zrak in to se dogaja nekako pozimi ali pa v kakšnih klimatskih pogojih, virus izredno dobro preživi. V nasprotju recimo z bakterijami, zato je nekako treba tudi v domovih za ostarele, v bolnišnicah vzdrževati tisto vmesno zračno vlago, nekako od 50 do 70 %. To so podatki iz literature, to nismo sami merili. In zdaj na podlagi tega nekako bi človek lahko nekaj priporočil dal. Poleg prezračevanja sigurno je pomembno, da ne govorimo preveč. Mogoče se to čudno sliši, bo šla verjetno opozicija v zrak, ampak da nekje zagotovimo nekako zdrav prostor je kot ste rekli prezračevanje ena pomembna stvar, druga še pomembnejša je pa, da tega virusa v ta prostor ne vnesemo. In vnašamo ga ravno z govorjenje.

Zdaj, v šolah nekako v razredih bi priporočila, da recimo med odmori, da otroci kljub vsemu nosijo maske, da so v bistvu med poukom čim bolj tiho, ker če je otrok tiho, ne bo okužil svojega soseda, če ne bo recimo kihnil ali pa kaj podobnega. V restavracijah, ko so take velike polemike ali dovoliti te zaprte prostore v restavracijah, seveda ob ustreznem prezračevanju, tudi klimatskih sistemih in redni menjavi filtrov je pomembno, da bi ljudje jedli, ne pa govorili. Vem, to so čudne rešitve, ampak jih ne predlagamo v imenu inštituta, v svojem osebnem imenu, da ne bo kdo planil po inštitutu. Nekaj bi pa tudi priporočila, da ljudi nekako opozorimo, da nosijo maske v javnih prostorih, tudi straniščih. Ker človek recimo v stranišču je sam in nekako si avtomatično sname masko. Stranišča so tipični prostori, ki so majhni, zaprti, v katerih se ljudje, ko so sami tudi malo odkašljajo in na ta način lahko te prostore okužijo. Podobni prostori so dvigala in pa stopnišča v večstanovanjskih stavbah, ki delujejo kot dimniki in vlečejo ves ta topel zrak v višja nadstropja in z njim vred tudi te nanodelce, se pravi te drobne respiratorne kapljive, ki so lahko tudi okužene. In to je to.

Hvala lepa za pozornost.