Dober dan. Moje ime je Dušan Keber. Hvala lepa za priliko, da lahko prikažem nekaj stališč.

Na nek način bi se želel ne polemizirati v duhu tega, kar smo slišali od poslanca gospoda Židana, pa kljub vsemu, da bi nekatere stvari postale jasne, sem prisiljen nekatere stvari povedati drugače, kot jih je povedal pred menoj državni sekretar. Najprej iz njegovega izvajanja izhaja, da pravzaprav v tej državi že vse delamo in da razen, da malo intenziviramo priporočila, pravzaprav skoraj nič drugega ni potrebno početi. Če bi bilo temu tako, potem bi bili mi pravzaprav edina država na svetu, ki tako dela. Ker mnoge države največja strokovna združenja, najbolj ugledne svetovne revije poudarjajo potrebo naj Svetovna zdravstvena organizacija in domače, nacionalne, strokovne institucije vendarle že spremenijo navodila in rešujejo več življenj. To pomeni že iz tega splošnega, ne morem iti v teh petih minutah, kot jih imam na razpolago iti v detajlno dokazovanje, ampak že iz tega sledi, da ne gre za to, da bi naša država delala dovolj. Drugič, tudi dokumenti, ki jih je naštel državni sekretar in obstajajo nekje na internetnih straneh NIJZ-ja ali pa še kje drugje, nikakor niso prodrli do javnosti. Težko si je zamisliti, da tisoči direktorjev, vodij oddelkov, ravnateljev, učiteljev vsak dan gleda nenehno spreminjajoča se navodila, pri čemer pa strokovna državna skupina, praktično vse do zadnjih mesecev prezračevanja skoraj ne omeni. To da jih omenja v zadnjem času, bi rekel je bolj posledica dogajanj v svetu, navsezadnje tudi dogajanje v naši lastni državi, kjer se je prebudila civilna družba in je začela priporočati prezračevanje in je tudi doživela nekaj uspehov. Nekatere šole prezračujejo, nekatere šole jih zvonec opozarja naj odprejo okna na pol ure za pet minut in tako naprej. Skratka, po nekod se nekaj dogaja, da bi pa mi koncept prezračevanja spremenili od tistega našega običajnega navodila, ki ga mi vsi poznamo celo življenje, ne samo zdravniki. Vsak državljan ve, da mora malo prosite hote, da bom drastičen bom rekel, mora malo luftati. Ampak to ni to. Tisto kar si v običajnem življenju predstavljamo pod prezračevanjem ni prezračevanje, ki je potrebno, če hočemo očisti notranji prostor pred okuženim zrakom oziroma na primer virusom. Pa ne gre samo za virus. Kot veste gre lahko za radon, gre za druge infekcijske agense in tako naprej.

Dovolite mi torej, da rečem, da bo ta seja že sama po sebi imela velik pomen, če bo prodrla v tolikem obsegu v javnost, da bodo kljub vsemu tisti, ki so najbolj zainteresirani, sprejeli ta navodila, za katero vladna stran pravi, da jih pravzaprav izvaja že celo leto, meni seveda na skrivnosten način. Tudi na moja pisma mi ni odgovarjala. Rekel bi še tole. V prihodnosti se seveda bo pokazalo, da sta obe teoriji pravilni, vsaj kapljična teorija je del aerogene teorije, če jo hočemo tako razumeti. Velike kapljice so samo na robu velikega spektra kapljic in če stojimo na meter razdalje, potem bomo tudi od kapljic in od aerosola se lahko okužili, ampak nad dva metra in to je pa večina našega življenja je pa aerosol tisti in zaradi tega se okužbe odigravajo v notranjih prostorih. In to, da se mi nismo posvečali notranjim prostorom je jasno, saj ni bilo nobenega ukrepa za notranje prostore. Oprostite, na zunanjem prostoru smo kaznovali ljudi, če so jedli sendvič, na odprtem prostoru. Kaj smo delali, kakšna kontrola je bila recimo prezračenosti v šolah, v javnih zavodih, v domovih starejših občanov? Ali smo ugotavljali kakšna je stopnja prezračenosti tega? Ali je res dovolj, da strokovna komisija reče, to pa ni naše področje, s tem naj se ukvarjajo drugi, ko pa ne identificira tega drugega in ko ga vlada ne pozove, dobro, pa vi naredite nekaj.

V Nemčiji so sprejeli v preventivne koncepte so sprejeli prezračevanje lüftung, kot sestavni del dodatnih, k prejšnjim trem ukrepom. V vsaki ikoni je bil prikazan odprt znak. Mi še danes nimamo odprtega okna, ne odprt zrak, odrto okno, mi še danes odrtega okna ne vidimo na nobeni tiskovni konferenci. Jaz sem spremljal veliko tiskovnih konferenc, kjer se je ure dolgo skupaj posvečalo drugim ukrepom in prezračevanje ni bilo omenjeno. In zato bi vam rekel, ker je ta ukrep tako enostaven, sem nam namreč, se nam morda zdi vsem preveč enostaven. Prezračevanje je verjetno od vseh ukrepov najbolj pomemben. Ali pa eno od dodatnih treh najbolj pomembnih. O tem bi morali poslušati vsak dan, zlasti zato, ker kot smo slišali, naša populacija, pa ne samo naša, ni nagnjena k temu. Poglejte, včeraj smo dobili eno novo potrditev. Koncert s pet tisoč udeleženci, ki pa so nosili te maske, ki jo imam v tem prostoru edini jaz FFP2. V tem času ni noben se nalezel oziroma tisti šest, ki se jih je okužilo, ni dokazano, da bi se okužilo med koncertom. Taka je razlika med notranjim in zunanjim prostorom. Ne vem ali se vi spoštovani poslanci v tem Državnem zboru kdaj preverili CO2 v vaših prostorih, ne v tej veliki dvorani, kjer je zelo verjetno ugodno, ampak v vaših pisarnah, ki so manjše, kjer je več ljudi, kjer vas obiskujejo, kakšne maske nosite v teh prostih? Kako ste se vi okuževali, dokler se seveda niste precepili in menite, da se vam morda ni treba več boriti z FFP2 maskami, ampak imate obiskovalce, ki še niso cepljeni, med drugim oprostite, tudi jaz še nisem bil cepljen dvakrat, čeprav sem star 73 let in ogrožen. Ampak to je okrasek. Rekel bi, da je velikega pomena, da gremo takoj v ukrepe in da rečemo, da so to dodatni ukrepi, ne da rečemo, saj že delamo. Potrebno je preveriti v vseh javnih stavbah kakšno je prezračevanje, potrebno je narediti programe za vsako stavbo posebej, ker je seveda vsaka različna, vsaka je imela doslej neke rešitve ali pa ne. Za vsako stavbo je potrebno izdelati ali naročiti naj izdela, seveda s pomočjo strokovnjakov načrt, kako bo prezračevala vsaj s prihodnjo jesenjo in s prihodnjo zimo, ko se nam utegne ponoviti četrti ali pa bo morda takrat peti val ali pa bomo imeli nov infekt, novo epidemijo, gripo in podobno. Poglejte, večina respiratornih infektov se danes zanje kaže, da so aerogeni, ne kapljični in za vse infekte je na začetku epidemiološka stroka trdila, da je kapljični infekt. Ničesar se ni naučila v stotih letih.

Skoraj sto let je trdila za tuberkulozo, da je kapljična, pa se je izkazalo, da izključno aerogena. Trdila je celo za stare vrste koronavirusov izpred desetih let, ki smo jih imeli epidemije manjše po svetu, da je kapljična, pa se danes ve, da je aerogena. Zakaj to dela stroka presega namen tega sestanka? Vedeti pa morate, da ta veliki vpliv svetovne stroke seveda se prenesel tudi na nas. Jaz si ne želim trditi, mi sami smo krivi za to. Ampak jaz menim, da kljub vsemu je dolžnost stroke v vsaki naciji, da spremlja dogajanje v svetu, da čita še kaj drugega razen uradnih stališč, da preverja ta stališča, da zlasti če epidemija ne poteka na način, kot bi si želel, preverjajo ali je še kaj drugega za narediti. In navsezadnje, oprostite, prezračevanje je tako enostaven ukrep, da si prav gotovo ne bomo naredili škode, če naredimo kampanjo prezračevanja, ki bo od zdaj naprej trajala, morala biti, postati trajnica, ne samo v tej državi, ampak trajnica javnega zdravja po vsem svetu. Rekel bi, da je pomembno, tudi zdaj v kratkem času, da državljanom povemo, da naj bodo čim bolj zunaj in ne čim bolj notri in da v notranjih prostorih dejansko moramo sprejeti ukrepe. Če bi mi res v to verjeli, oprostite, potem bi imeli več dela od doma, ne pa da 80 % državljanov v naši državi še vedno dela na delovnem mestu. Morali bi preverjati kaj se dogaja na delovnih mestih, morali bi naročiti delovnih organizacijam, javnim ustanovam, naj odgovorijo na to kako bodo prezračevale. Ali ne bi bilo krasno, da namesto, da kampanjsko strožimo in olajšujemo ukrepe, vse naenkrat zapreti, vse naenkrat odpreti, ali ne bi bilo lepo, da bi rekli, naj se odprejo restavracije, ki dokažejo, da imajo dobro prezračevanje in da je na primer CO2 v tem prostoru tak in tak. Številni taki ukrepi, ki bi jih ljudje tudi razumeli zakaj do njih prihaja, ki bi se ob njih tudi naučili. Ob ukrepih, ki samo kaznujejo, ki se stopnjujejo in se opuščajo, oprostite, včeraj smo imeli ponovno 15 mrtvih. To seveda še nič ne pomeni, to ustreza številki iz začetka aprila, ko smo tudi imeli na najvišji val okuženih. Ampak če se bo to nadaljevalo in če se bo izkazalo, da naša epidemija ne poteka navzdol, ampak da recimo poteka na nek način na isti ravni dokler ne bomo imeli precepljenosti, ali ni vredno da rečemo doslej smo to malo pozabili, ne po lastni krivdi, zdaj pa poudarjamo kako je to pomembno. Ali je bolje trditi, saj mi to že ves čas delamo, samo ne vem, nas ne poslušajo. To je polovična resnica, to vam želim povedati. To je polovična resnica. Jaz vem, da naša stroka ni kriva, ker je kriva je zato, ker je bila pasivna, ker je sledila eni sami liniji in navodil. Ampak od zdaj naprej bi lahko rekli, lahko nekaj spremenimo in v tem kontekstu seveda jaz sem samo obiskovalec, ne soglašam s tem kar je državni sekretar povedal na koncu, ko je pravzaprav večino ukrepov opredelil kot da se že dogajajo ali pa da so nesmiselni. Jaz mislim, da se ne dogajajo, da to če smo jih zapisali, to ne pomeni, pojdite v šole. Jaz sem telefoniral direktorjem domov za starejše občane. Telefoniral sem ravnateljem zaradi različnih šol, ki nekatere delajo, druge ne delajo. Ja, tudi za prezračevanje je treba delati tako aktivno, kot za maske, kot za fizično oddaljenost, kot za združevanje večjih skupin posameznikov. Dodajmo še prezračevanje kot najmanj enako pomemben ukrep.

Hvala lepa.