Hvala lepa za vabilo.

Spoštovane, spoštovani tako poslanke, poslanci Državnega zbora, zainteresirana javnost!

Moram povedati, da bi se na začetku kar zahvalil za korektno pripravljeno gradivo in prezentacijo, ki tudi skozi zgodovino kar dobro predstavi neka ključna vprašanja in izzive pred katerimi smo danes, tudi sam kot državni sekreta in na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo se dnevno srečujemo s številnimi izzivi in vprašanji, tudi zelo smo aktivni na terenu, dober mesec sem tudi na tej funkciji, moram reči, da se tako minister kot državna sekretarja oba veliko ukvarjamo s tem tudi na terenu, bilo smo vmes tudi že v Kočevju, tudi na Koroškem, tako da lahko povem, da se teh izzivov in odprtih težav ter vprašanj kako dobro zavedamo. Od ustanovitve direktorata za lesarstvo v letu 2015 je bilo v lesno panogo v okviru razpisov, subvencij, kreditov, vavčerja v garanciji in za promocijo namenjenih skupaj okoli 50 milijonov evrov.

Dodatno pa se še pripravljajo štirje razpisi v okviru tam nekje 7 milijonov evrov. Tudi nekaj je že bilo govora o evropskih sredstvih, zdaj kar je govora o novi finančni perspektivi še pustimo, kar je pa bilo govora o načrtu za okrevanje in odpornost, pa vsekakor lahko povemo, da je Slovenija v sklopu tega zagotovila 28 milijonov evrov za povečanje lesno-predelovalnih zmogljivosti v Republiki Sloveniji. Povedali ste številko 5,2 milijarde, zdaj na koncu je to 2,5, kolikor ste tudi sami videli bomo na delu gospodarskega dela izključno operirali z nepovratnimi sredstvi, saj je nekako zadolževanje oziroma povratna sredstva so trenutno na tujih finančnih trgih cenejša kot v teh, da okvirih plus tudi sam načrt in komunikacija z Evropsko komisijo, marsikateri državi ni dala vseh odgovorov na katera smo dali vprašanja in kar nekaj držav se je odločilo, da tega ne bo črpalo v celoti, vsaj povrtanih sredstev, nepovratna seveda v celoti. Mislim, da smo tudi imeli teden oziroma dva nazaj tudi na to temo izredno sejo Odbora v Državnem zboru in smo se o tem tudi konkretno pogovarjali. Znotraj tega pa tudi izvajamo številne promocijske aktivnosti, strokovne posvete, sejemske nastope v tujini, delavnice, medijske kampanje, do danes se nekako tukaj namenilo okoli 1,4 milijona evrov. Lesno industrijo pa smo umestili tudi v slovensko strategijo pametne specializacije in v novo slovensko industrijsko strategijo 21-30, s čimer lesna industrija dobiva svoje mesto med industrijskimi panogami. Nekaj je bilo govora, zelo aktivni smo pri spremembi zakonodaje, torej uvedba o zelenem javnem naročanju, Eko sklad, podnebni sklad skozi naša dva krovna zakona na MGRT, torej Zakon o spodbujanju investicij in pa Zakon o skladnem regionalnem razvoju pa seveda tudi podpiramo vse investicije, ki so v skladu z zakonodajo in ki so primerne za to. Lahko povem, da kar nekaj investicij trenutno je in da tudi pristojni direktorati in komisije imajo veliko dela. Ker smo pa vseeno se dotaknili malo preteklosti pa je treba povedati tudi v Državnem zboru se vsake toliko pojavijo neke pobude, da se uzakoni prepoved izvoza hlodovine, torej nepredelanega lesa. Vse lepo in prav in verjetno bi se tudi mi strinjali s tem, ampak glej ga zlomka vedno pridemo na to prost evropski trg, pretok blaga in podobno in enostavno tukaj s tem ne moremo prosperirati, čeprav v osnovi vsak, ki bi mogoče si želel zaščititi malo našo industrijo, delovna mesta, v to smer razmišlja, v končni fazi tudi mislim, da so pred kratkim v ruski federaciji podobno sprejeli oziroma bo to z novim letom. Ampak to ni Evropska unija.

Če gremo nekako na strokovne študije na temo izkoriščanja potenciala lesa in prestrukturiranja lesne industrije bi vas želel samo opozoriti, da članek z naslovom pomanjkljivosti in površnost študije o lesarstvu gospodarskega ministrstva, ki je dodan kot priloga h gradivu pristranski in je bil narejen na podlagi predčasno pridobljene in nedokončane različice študije. Ministrstvo je recimo pri svojem delu in pri pripravi ukrepov opiralo se na različne študije, ki jih je pridobilo s strani neodvisnih institucij. In glavne ugotovitve je nekako tudi že moja predhodnica gospa Ajda Cuderman 2. marca 2021 predstavila na strokovnem posvetu kako z uporabo lesa znižati emisije toplogrednih plinov in tukaj so neki povzetki, les še vedno ni dovolj upoštevan kot obnovljiva surovina v programih spodbujanja energetske obnove objektov in novogradenj. Več spodbud je deležna energetska izraba lesa, zato je potrebno sredstva iz podnebnega sklada usmeriti v projekte in začete investicije v lesni industriji. Uvesti je potrebno označevanje ogljičnega odtisa proizvodov in objektov ter ustrezno obdavčenje in zaračunavanje okoljskih stroškov v energijsko potratnih proizvodnjah in kot eden zadnjih teh zaključkov potrebno spodbujanje investicij za nove inovativne lesne proizvode, ki so križno lepljene laminirane plošče, izolacijski materiali ter tudi realizacija naložb v lesno industrijo, ki jih je Vlada Republike Slovenije tudi uvrstila med strateške naložbe. Ena taka tudi študija, o kateri se govori feet for 55, to je bistvena ugotovitev mogoče, da si mora Republika Slovenija prizadevati v pogajanjih, da se uporaba lesenih izdelkov namesto takih iz energijsko zahtevnejših materialov ali iz fosilnega vira ovrednoti kot zmanjšanje emisij. Posledično pa si mora Republika Slovenija prizadevati za precejšnja vlaganja v lesno predelovalno industrijo, saj predelava večjih količin lesa v lesne izdelke in nadomeščanje proizvodnje in uporabe ne lesnih izdelkov / nerazumljivo/ ne daje potencial za veliko zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Če nadaljujem na 3. točko SIDG – vzpostavitev in delovanje centrov za zbiranje in predelavo lesa. Sami ste povedali zakaj neke stvari v Sloveniji stojijo, zakaj je Avstrija tako uspešna. Jaz se ravno ne bom spuščal v njihovo notranjo organiziranost kaj in kako ali zgodovino, važno je predvsem kaj bomo naredil od danes naprej, zagotovo pa so tako stabilno poslovno okolje, politična stabilnost in verjetno tudi kadrovanje tisti trije ključni pogoji, ki jih moramo v Sloveniji zagotoviti, da se bomo lahko s takšnimi državami v prihodnje primerjali. Tam se vedno ve, da ko je treba nekaj stopiti skupaj se stopi skupaj, pri nas še vedno iščemo tudi na pomembnih točkah tisto kar nas krega ali razdružuje in tudi danes to sejo dojemam kot zelo pozitivno in korektno. Tudi upam, da bo se rezultirala v nekih rezultatih in da bom čim manj govorili o tem kaj je bilo, predvsem pa o tem kaj bo. Tako, da vseeno pa je treba povedati, da pa zaradi zavlačevanja prejšnjih vodstev SIDG je nastal zamik pri izvajanju teh projektov, saj so se namesto izgradnje lesnih centrov posvečali izgradnji poslovnih prostorov.

Zeleno naročanje, veliko je govora o tem kako je to treba urediti, narediti. Jaz bi rad povedal, da se tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo tega zaveda od leta 2018, ko že konstantno naslavljamo pobude za spremembo uredbe o zelenem javnem naročanju, tako na Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za javno upravo ter Ministrstvu za infrastrukturo. Spremembe uredbe je minister gospod Počivalšek na zadnje javno tudi napovedal na strokovnem posvetu kako z uporabo lesa znižati emisije toplogrednih plinov 2. marca letos. Uredba, lahko povem, kolikor pač vemo danes, je, da je uredba v procesu usklajevanja, gre pa za nek medresorski dokument in proces, ki pa bi ga uvrstil med zahtevnejše. Prav tako pa smo znotraj tega predlagali ponovno vključitev stavb splošnega družbenega pomena med stavbe, za katere je obvezen 30 % delež vgrajenega lesa in pa umestitev stavbnega pohištva in protihrupnih ograj med predmete uredbe tako, da bo delež lesa v stavbnem pohištvu znašal najmanj 80 % in delež lesa v protihrupnih ograjah 55 %. Mogoče še takšna zadnja konkretna vsebinska načrt les je lep, drži, da je sedanji akcijski načrt se iztekel, vendar pa vzporedno poteka izdelava krovnih strateških dokumentov, ki se tičejo lesne industrije. Načrt les je lep ni dal dovolj poudarka na lesno industrijo, preveč je poudarjal les kot energent in ne kot material za industrijsko predelavo. To je stališče MGRT. Nov dokument je v izdelavi, pripravlja se zaključno poročilo, smo pa vključili vsebine vezane na predelavo lesa tudi v novo slovensko industrijsko strategijo do leta 2021-2030, kjer so tudi narejeni osnovni nastavki nadaljnjega razvoja lesno-predelovalne industrije. Čim se strategija potrdi, bo možno se lotiti priprave izvedbenega načrta in dokumentov v pripravo katerega bodo vključeni relevantni deležniki in strokovna ter zainteresirana javnost.

Kot ste pa tudi že sami poudarili, glavni cilji povečanja domače predelave hlodovine, povečanje števila zaposlenih, povečanje prodajne realizacije in pa doseči 30 % delež v javnih stavbah. Lahko pa tudi najavim zdaj v imenu ministrstva in vlade, da je tudi koalicija preučila vaše sklepe in se maksimalno potrudila vam iti čim bolj naproti, tako da res čim manj nekih razprav v neki smeri, ampak predvsem dajmo se fokusirati kaj narediti, kako, kdaj, zakaj in kdo, operativa in seveda zagotovo pa sem tudi zato tukaj, da v imenu ministrstva prisluhnem, si zabeležim, vedite pa, da naša vrata so stalno odprta za vse pobude, sestanke, srečanja, tej panogi posvečamo vedno večjo pozornost tudi sam kot državni sekretar tako v Ljubljani in na terenu in se veselim, da vam prisluhnem.

Hvala lepa.