Hvala lepa. Sem Mateja Jandl, zaposlena na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje kot specialistka javnega zdravja.

Zahvaljujem se za povabilo na 14. sejo Odbora za zdravstvo in želim v imenu NIJZ in Slovenskega zdravniškega društva podati naše mnenje k besedilu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Ko govorimo o javnem zdravju prebivalcev Slovenije v smislu javnozdravstvenih politik na področju uporabe konoplje, želimo izpostaviti, da gre za urejanje področja kjer pomembno posredno vplivamo tudi na zdravje mladih. Naj to ponazorimo s podatki, ki jih vsako leto zbira nacionalni inštitut. Po podatkih raziskave, ki jo leta 2018 izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog med prebivalci Slovenije v starosti 15 do 64 let je najbolj razširjena prepovedana droga konoplja. Le to je že kdaj v življenju uporabilo 20 % prebivalcev Slovenije. Naj poudarimo, da je primerjava podatkov te raziskave s podatki enake raziskave iz leta 2012 pokazala, da se je razširjenost uporabe prepovedanih drog zvišala in sicer predvsem na račun konoplje. Leta 2012 je tako konopljo že kdaj v življenju uporabilo približno 15 % prebivalcev Slovenije. Iz te raziskave tudi vidimo, da je med mladimi in odraslimi v starosti 15 do 34 let v zadnjem letu konopljo uporabilo 12 % prebivalcev Slovenije. Ostali podatki s področja kažejo, da se je v Sloveniji po letu 2016 spet povečal delež vstopov v programe obravnave zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog zaradi težav s konopljo, prav tako se po letu 2018 zopet povečuje število oseb, ki so obravnavane v zdravstvenih ustanovah zaradi zastrupitev s konopljo. V Sloveniji se postopno povečuje koncentracija THC v: zaseženi konoplji in učinki konoplje na področju duševnega zdravja se kažejo kot tesnobnost, panika, depresivnosti in celo psihotične reakcije, prav tako uporaba konoplje predstavlja pomemben dejavnik tveganja za razvoj odvisnosti. V tej luči je veliko število mladostnikov, ki uporabljajo konopljo, resen javnozdravstveni problem. Vsi ti podatki so pomembni, ko razmišljamo o ureditvi področja medicinske konoplje, uporabe medicinske konoplje kjer je pomembno zagotavljati preglednost in urejenost področja, predvsem pa se je potrebno izogibati nepotrebni promociji konoplje v javnosti. Da zaključim. Mladostniki svoja prepričanja in vedenjske vzorce gradijo tudi na podlagi izkušenj, ki jih dobijo iz različnih okolij, tudi širše družbe. Ko govorimo o preventivi pred zasvojenostmi, širše okolje s svojimi pravili in dostopnostjo do psihoaktivnih snovi pomembno vpliva na odnos mladostnikov do na primer konoplje. Ob tem želimo izpostaviti, da je konoplja psihoaktivna snov, ki lahko pomembno vpliva na razvoj zasvojenosti pri določenem številu mladostnikov. Do sedaj znani znanstveni dokazi podpirajo uporabo konoplje kot metodo dopolnilnega zdravljenja. To je razvidno in priporočil za zdravljenje posameznih kliničnih strok v Sloveniji. V onkologiji na primer se kanabinoide že sedaj uporablja v sklopu paliativnega podpornega zdravljenja. Glavni namen je blaženje simptomov napredovale bolezni. Na NIJZ zagovarjamo dostopnost do te vrste zdravljenja za bolnike, ki to potrebujejo. Ob tem je potrebno tudi zagotavljati izboljšanje zdravstvene pismenosti prebivalstva. Na NIJZ pozdravljamo strokovno razpravo, uporabo konoplje v medicinske namene in zagovarjamo ureditev področja tako, da za dopolnilno metodo zdravljena obolelih uporabimo kakovostne in standardizirane izdelke, saj sicer za uporabo ne moremo zagotavljati učinkovitosti, varnosti ter vzpostavitve epidemiološkega nadzora in spremljanja področja.

Hvala lepa.