Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Od leta 2011 je bilo v Državnem zboru več pobud različnih poslanskih skupin s ciljem: legalizacije konoplje. V ospredju so bili predvsem gospodarski interesi. S področja zdravstva je vsaka deregulacija mednarodno nadzorovanih drog ni zaželena. Mogoče nekaj podatkov o problematiki konoplje v Sloveniji. Konoplja je na prvem mestu po številu zdravljenja v urgentni ambulanti UKC Ljubljana v letu 2019, kjer je kot razlog obravnave navedena zastrupitev. Konoplja je na drugem mestu po pogostosti iskanja pomoči v centrih za zdravljenje odvisnosti. Po podatkih evropske študije iz leta 2019, ki je analizirala, z anketo analizirala dostopnost do konoplje, problematiko konoplje pri mladostnikih starih 15 do 16 let, je v Republiki Sloveniji konopljo vsaj enkrat v življenju uporabilo 23,2 % dijakov v tej starostni skupini. Ti isti dijaki so tudi ocenili, da je konoplje pri nas precej oziroma lahko dostopna v kar 45,7 %. Vložen predlog sprememb in dopolnitev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, ki je v obravnavi, temu predlogu Ministrstvo za zdravje nasprotuje iz naslednjih razlogov. Določbe zakona so v nasprotju z mednarodnim pravom. Tukaj nekako je zlati standard enotna konvencija o mamilih, ki je bila sicer napisana res da leta 1961, kasneje še tudi dopolnjena, ampak to je za enkrat zavezujoč dokument, ki opredeljuje gojenje konoplje v znanstveno-raziskovalne, učne in medicinske namene. V predlogu so postopki pridobitve dovoljenja pomanjkljivi in nedosledni, niso opredeljeni temeljni pogoji gojenja, sušenja in preizkušanja konoplje. Namreč vedeti moramo, da gre za konopljo, ki se uporablja v medicinske namene na enak način kot se to uporabljajo stara zdravila. Niso vključene omejitve subjektov, ki lahko pridobijo dovoljenje. Pravice in obveznosti imetnikov dovoljenj morajo po našem prepričanju biti opredeljene v zakonu ne pa v raznih pravilnikih. V predlogu tudi ni kazenskih določb. Ugotavljamo nedosledne določbe glede pristojnosti organov. Ni upoštevanih stroškov, predvsem dodatnih stroškov javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, kar zanesljivo vodi v povečanje javnofinančnih obveznosti. Tako kot je bilo že omenjeno, Ministrstvo za zdravje je pripravilo Zakon o gojenju in prometu konoplje za medicinske namene, ker že sam naziv verjetno pove dovolj, ki vključuje celotno, celovito regulacijo tega področja. Tukaj smo sledili sklepu Odbora za zdravstvo iz leta 2019. dejstvo je, da je epidemija tudi ta postopek upočasnila, ampak Ministrstvo za zdravje ima načrt, da bo še v maju 2021 posredovala v proceduro ta zakon po rednem postopku.

Glede dostopnosti do zdravil iz konoplje pa lahko povemo, da v Sloveniji zagotavljamo vsa potrebna zdravila na osnovi konoplje na osnovi predpisane terapije s strani zdravnikov. Res pa je, da vsa ta zdravila prihajajo iz uvoza. Poraba THC v letu 2020, je bila 22,25 grama, med tem, ko je bila še leta 2015 – 48,35 grama. Poraba kanabidiola je bila leta 2020 – 18,63 kilograma, leta 2015: pa samo 1,96 kilograma. Razlog je predvsem v predpisovanju tega preparata za določanje indikacije, zdravljenje nevroloških obolenj predvsem pri otrocih.

Hvala lepa.