Hvala lepa.

Lep pozdrav predsedujočemu, poslankam in poslancem ter vsem gostom!

V obravnavanem predlogu zakona lahko najdemo številne pozitivne spremembe za zaščito in varovanje domačih živali. To je nesporno dejstvo, in tudi na našem ministrstvu večino predlaganih sprememb tudi več ali manj podpiramo, kar smo tudi v pripravi Zakona o zaščiti živali, ki smo ga pripravljali skupaj z medresorsko delovno skupino in tudi s poslanskimi skupinami, zavzeli praktično podobno ali enako stališče v marsičem. Pa vendar mi dovolite nekaj misli in morda tudi pogled ter na koncu tudi prošnjo z vidika ministrstva. Če mi dovolite, bi vseeno začel z včerajšnjim dnem. Včeraj je Vlada sprejela predlog Zakona o zaščiti živali, ki smo ga pripravili na ministrstvu, in bom kratko samo opredelil, kje smo zelo podobni, kje smo morda malenkost drugačni in predvsem, v katerem delu menimo, da smo z zakonom vseeno bolj sistemsko pristopili k reševanju zaščite domačih živali.

Naj omenim tudi sam, da se tudi v našem predlogu Zakona o zaščiti živali, torej ministrskem, vladnem sedaj že, dotikamo predvsem domačih hišnih živali in ne rejnih živali, kar je tudi že gospa Hot omenila v svojem predlogu, poslanskem predlogu. Če mi dovolite, kratko. Poslanski zakon predvideva označevanje pasjih mladičev do osmega tedna, tudi mi predvidevamo enako opredelitev v vladnem predlogu. Ravno tako, ko govorimo o dokazovanju lastništva mačk in tako naprej, poslanski zakon predvideva obvezno označevanje mačk, v vladnem predlogu pa predlagamo drugačno rešitev. Predlagamo prostovoljno označitev mačk, kajti ne predstavljamo si načina obveznega označevanja mačk zlasti na podeželskem prostoru, kjer praktično mačke živijo prosto, so prostoživeče, ne vemo, kdo je lastnik, je praktično vaška žival ta mačka. In si težko predstavljam, no, da bi te mačke lahko obvezno označili, predvsem pa določili lastnika, ker ga nima, ker je pač prostoživeča, takšna kot je. Opredeljujemo pa tako imenovano prostovoljno označevanje mačk, predvsem z namenom, da nekdo, ki želi dokazati lastništvo svoje domače živali, svoje mačke, ker vemo, da so nekatere zelo dragocene, nekateri so zelo navezani na te živali, pa to tudi naš zakon seveda absolutno predvideva in omogoča.

Nadalje, v 7. členu govorimo pri poslanskem zakonu o tem, da mora skrbnik živali zagotoviti dovolj prostora, če je žival zaprta, ne glede na potrebe živali in tako naprej. Tega mi ne urejamo, ker menimo, da je to v zakonu že opredeljeno.

Ravno tako, ko govorimo o prepovedanem izpostavljanju živali neprimernim temperaturam in tako naprej, govorimo o 15. členu veljavnega zakona; skratka, menimo, da je to že urejeno. Ravno ta 15. člen, predlaga poslanska skupina spremembo na način, kot sem že omenil, uvedba prepovedi izpostavljanja živali neprimernim temperaturam, vremenskim pogojem. Menimo, da je to že opredeljeno.

Prepoved omejevanja gibanja hišnih živali na način, ki jim lahko povzroča bolečino, trpljenje, se strinjamo, ampak tudi tukaj mislimo, da je že v obstoječem zakonu to opredeljeno in pa prepoved psa na verigi, tudi v tem delu se strinjamo in tudi sami v zakonu prepovedujemo verigo, z nekaterimi izjemami, ki so praktično podobne od poslanskega zakona. Morda pa vendarle dodamo samo še eno izjemo pri tem delu, da, na kmetijskih gospodarstvih vseeno razumemo psa tudi kot čuvaja tega kmetijskega gospodarstva, se strinjam, da nam pes na verigi, v pesjaku in še kje, ne opravlja tudi te svoje primarne funkcije in zato predlagamo eno od možnih rešitev, seveda, pod jasnimi pogoji zagotavljanja zadostnega prostora za gibanje, da bi lahko imeli psa tudi na neki, ne bom rekel verigi, ampak na nekem privezu, ob jeklenici, kjer omogoča zadostno gibanje in izvajanje tudi tega gibanja. Nekateri vemo, da imajo že sedaj zelo dobro poskrbljene kužke, ki lahko preko tega načina pridejo tudi v bivalni prostor, torej, je omogočeno tudi, omogočen socialni kontakt z lastnikom in tako naprej.

Naprej, v 26. členu, predlog, poslanski, predlaga, kot že omenjeno, prepoved evtanazije zdravih zapuščenih živali in pa živali za pridobitev kož in krzna. Tukaj smo praktično identični. Tudi sami predlagamo v tem zakonu. Naj povem, da je, zlasti zadnja zadeva, kar se prepoveduje ubijanje živali za pridobivanje kož in krzna, bolj lepotni popravek, če smo čisto iskreni, kajti prepovedano je v Sloveniji že mislim da od leta 2013, gojenje živali za pridobivanje kož in krzna. Ravno tako tudi se strinjamo s tem, da prepovedujemo usmrtitev zdravih živali, predlagamo pa vseeno malo bolj celovito ureditev tega, in sicer, v nekaterih primerih pa je vendarle bolj etično, v primeru, ko neko stanje ali psihično ali tudi bolezensko stanje, povzroča živali trpljenje, pa menimo, da je v tem primeru bolj etično tudi evtanazija boljša, kot pa življenje ob teh težavah, ki jih ima. In pa, v tem delu tudi, kot bomo kasneje v nadaljevanju videli, v enem delu, kjer menimo, da smo bolj sistemski, urejamo tudi tako imenovane prepovedane vrste, ki bi jih lahko imeli na domovih, kot hišne živali, ampak do tistega dela še pridem. V tem primeru, v nekem tem časovnem obdobju, omogočamo tudi v teh primerih prepovedanih vrst, morebitne evtanazije.

Razlikujemo se tudi pri strošku za zapuščene živali, torej za zagotavljanje te javne službe. Poslanski zakon predlaga, da od prvega dne naprej občina in država pokrivata 50 %, vsak 50 %, stroškov. Mi ocenjujemo, da bi takšna rešitev na koncu pomenila bistveno povečanje stroškov tudi za občine, kajti, v tem trenutku… Zakaj, bom razložil, zakaj menimo, da bi to pomenilo bistveno večje stroške. V tem trenutku občine, lokalne skupnosti, financirajo prvih 30 dni oskrbe živali, v nadaljevanju ne več in jih vse živali, ki so v tem trenutku dlje časa v zavetiščih, kot kaže, to bivanje živali v zavetiščih pokrivajo zavetišča sama. V kolikor bomo mi omogočili financiranje neskončno časa, sem prepričan, da bo marsikatero zavetišče bistveno manj angažirano, stimulirano k temu, da bo iskalo nove lastnike za tiste živali, ki v zavetišče pridejo in se bo ta čas od 30, potegnil na bistveno daljše obdobje in ne glede na to, da bojo občine pokrivale samo, po tem predlogu naj bi pokrivale samo 50 % tega stroška. V bistveno daljših časovnih skladih, sem prepričan, da bo teh stroškov bistveno več, kot jih je sedaj, kajti, prepričan sem, da bodo potem tudi živali dlje časa v zavetišču, ker bo to postalo, ja, recimo temu tudi donosno izvajanje skrbi za živali.

Naš predlog predlaga enako, kot je sedaj, 30 dni pokrivanje stroška s strani občine in potem do 120. dneva, pustimo tako, kot je sedaj, torej na račun zavetišč, ker pa vemo, da vseeno pa pride pri nekaterih živali, da nekatere živali v zavetišče ne morejo oddati iz zavetišč novim lastnikom in tako naprej pa država po 120 dnevu prevzeme stroške oskrbe v celoti. Tukaj menimo, da vseeno stimuliramo zavetišča k temu, da bodo odgovorno, hitro iskali nove ali pa enako učinkovito iskali nove lastnike, skrbnike ali kakorkoli že temu rečemo domačih živali pa vendarle razumemo tudi ta del, da pa nekaterih živali ne morejo oddati in zato v tem primeru pa država prevzema tiste stroške pa vendarle šele po nekem tem daljšem časovnem obdobju, da ta stimulacija ostaja.

Dovolite mi pri tem še eno drugo misel. Že sedaj je dovoljena evtanazija zdravih živali po 30. dneh, ampak številke govorijo o tem, da se praktično tega zavetišča ne poslužujejo že sedaj ne, kar pomeni, da ta prepoved evtanazije, usmrtitve zdravih živali sploh ne bo bistveno vplivala na kakršnekoli stroške občin ali kakorkoli zavetišč, samo s podatki podkrepim. Letno se preko zavetišč zavrti okoli 10 tisoč domačih živali. Po podatkih, ki jih imamo na Upravi za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin pa imamo usmrtitve zdravih živali na nivoju med pet in 25 na leto torej praktično, če lahko temu rečemo zanemarljivo, nekaj živali kljub temu, da je to dovoljeno. To so naši uradni podatki, s katerimi razpolagamo in zato menimo in jasno je, da podpiramo prepoved, kar se v bistvu že sedaj ne izvaja. Tudi povprečni časi bivanja živali v zavetiščih so pri mačkah mislim, da pod 30 dni – ali imam prav – pri psih pa nekaj nad 30 dni, ampak ne gredo v evtanazijo, ampak gredo vedno k novemu lastniku, mačke se pa mimogrede po sterilizaciji in kastraciji vrnejo nazaj v naravno okolje in tako in tako že sedaj niso predmet praktično evtanazije. Se strinjamo tudi s kazenskimi sankcijami, ki jih predlaga tudi poslanski zakon. Ravno tako uvedba možnosti višjih glob. Tudi tukaj je rešitev ustrezna se tudi mi strinjamo s to rešitvijo.

Sedaj pa mi dovolite še nekaj pobud, ki jih imamo v našem zakonu, ki jih pa zakon poslanske skupine ne opredeljuje in zato menimo, da je zakon, ki ga je včeraj Vlada sprejela na Vladi bolj sistemski, širše rešuje to področje. In sicer, na novo določamo nekatere definicije, ko govorimo o nevarnih živalih, ko govorimo o pastirskih psih. Pastirski pes vendarle vemo, da opravlja svojo nalogo. Nenazadnje tudi, ko govorimo o preprečevanju škod, zaradi zveri smo imeli takrat vedno na mizi tudi tako imenovane pastirske pse za preprečevanje škod pri drobnicah, pri domačih živali proti zverem in ti pastirski psi v bistvu opravljajo svojo službo in v nekaterem primeru, če so seveda pri opravljanju te svoje službe so zaščitniški do teh živali, ki jih čuvajo in v tem primeru lahko pride tudi do kakšne poškodbe tudi do kakšnega bom rekel ugriza človeka, če bi vstopil v ta prostor do domačih živali in tukaj opredeljujemo podobno kot tudi za službene pse pa policijske pse in tako naprej to izjemo, da ni žival kar tako nevarna žival, če pri opravljanju svoje službe naredi manjše poškodbe. Seveda če je poškodba večja, potem ni dileme. V glavnem tako obrišemo definicijo obrednega zakola in tako naprej. Potem kot smo že govorili o hišnih živalih. Urejamo pravno podlago za vzpostavitev in vodenje registra hišnih živali, zbiranje in obdelavo podatkov. Govorimo tudi ne samo o označevanju psov do osmega tedna, ampak tudi vpis v Centralni register teh hišnih živali. Ravno tako omogočamo, zahtevamo označevanje mačk in vpis v Centralni register hišnih živali. Skratka gre za ne samo za označevanje, ampak tudi sistemsko spremljanje preko registrov. Potem določamo tudi skupaj z Ministrstvom za okolje smo intenzivno usklajevali del, ki govori o posedovanju, o omejevanju posedovanja nekaterih prosto živečih vrst živali, opredeljujemo tako imenovane dovoljene vrste, opredeljujemo prepovedane vrste in pa tudi tiste okej, ki so nekje vmes, torej prepovedane vrste bi lahko imeli samo živalski vrtovi, dovoljene imamo lahko vsi. Tisti, ki jih ni na nobenem seznamu, jih imajo pa lahko živalski vrtovi ali živalskim vrtom podobne institucije. Katere so tiste, ki bodo prepovedane. Zagotovo bodo to vse zavarovane vrste, zagotovo bodo to vse invazivne vrste, torej invazivne želve, ki jih lahko tudi potem nekdo spusti v naravno okolje in lahko resno ogrozi naše avtohtone vrste. Tiste, ki so nevarne, ali pa tiste, ki bi zahtevale za njihovo dobrobit živali izjemne pogoje, na primer slon, lev ali kaj takega, to bomo verjetno dali med prepovedane vrste, zato ker si želimo tudi ta del na nek način regulirati. Naj omenim, da pa predlagamo v prehodnih določbah, da za tiste, ki pa te živali danes že posedujejo, dovoljujemo posedovati te živali do njihove naravne smrti. Torej, ne posegamo v te živali, ki so že danes, recimo, v nekaterih domovih. Naj omenim, da smo tudi tu… Pri povezovanju sem prej pozabil omeniti, tudi mi predlagamo prehodno obdobje, enako kot poslanska skupina, zdaj po amandmaju do leta 2023, in smo tu praktično enaki, enako prehodno obdobje dajemo.

Prepovedane in dovoljene vrste sem že omenil. Uvajamo, kot smo že rekli, odgovorno lastništvo živali. Uvajamo potrebo, zahtevo po pridobivanju osnovnih znanj o oskrbi živali, zlasti za tiste, ki prihajajo po službeni plati v stik, torej pri prevozih, pri veterinarjih in tako naprej. Za lastnike domačih živali, hišnih živali, ki te živali imajo, načeloma ne zahtevamo tega znanja že kar takoj, ampak je to prvi ukrep v primeru, ko ugotovimo, da nekdo ne ravna ustrezno z domačimi živalmi, torej, to je prvi popravljalni ukrep in seveda potem sankcije v nadaljevanju samo še rastejo. In člen predpisuje tudi pogoje in izvajalce usposabljanj in preverjanja znanja.

V nadaljevanju urejamo tudi regulacijo pri oglaševanju prodaje ali oddaje psov, kar pomeni, da se mora tudi pri oglaševanju prodaje in oddaje psov zagotavljati sledljivost, torej, mora biti v oglasu objavljena tudi identifikacijska številka psa oziroma matere, če še ni pes sam čipiran, torej pred osmim tednom.

Določamo tudi člen, ki opredeljuje, kot smo že prej rekli, kdaj je pes nevaren, postopke za razglasitev nevarnega psa. Predlagamo tudi, da določba o razglasitvi psa za nevarnega ne zadrži izvršbe tega dela, torej, da mora imeti lastnik psa, ki ga opredelimo kot nevarnega, že te zaščitne ukrepe, mora spoštovati te zaščitne ukrepe. Torej, ograja vsaj meter 80 visoka, če ga peljemo, mora imeti nagobčnik, povodec in tako naprej. Skratka, se moramo z njim, četudi je izdana pritožba, do zaključka postopka opredelitve psa, ali je nevaren ali ne, torej, mora lastnik že izvajati vse ukrepe, kot da je pes nevaren. Ne govorimo pa kar takoj o usmrtitvi, da smo si tu na jasnem.

Nadalje, omogočamo tudi aktivno vlogo občin pri tako imenovani regulaciji mačk v naravnem okolju, spodbujamo sterilizacijo in kastracijo, lahko tudi finančno spodbujajo te aktivnosti.

Nadalje, dopolnjujemo naloge Strokovnega sveta za zaščito živali. Naloga Strokovnega sveta za zaščito živali je tudi priprava mnenj o uvrstitvi prostoživečih živali na posamezne sezname, ki sem jih prej že omenil, torej dovoljene ali prepovedane. In pa kazenske določbe, kar smo že ravno tako omenili, ter prehodne določbe, ki pa jih ne bom danes posebej navajal, ker sem jih večino že povedal.

Zato menimo, da ta vladni zakon, ki je bil včeraj že sprejet na Vladi, rešuje zadevo, rešuje zaščito živali bistveno bolj sistemsko in širše. Večina predlaganih predlogov Poslanske skupine SD tudi povzema, morda na malce drugačen način, ampak mislim, da jih ustrezno reguliramo. In zato, kot sem rekel, bom zaključil s prošnjo – nekako prosim, da ta predlog danes zavrnemo, zato da lahko takoj pričnemo s postopkom širšega bolj sistemskega vladnega predloga zakona in v načrtu sem razložil kje smo enaki, kje smo podobni in kaj dodatno opredeljujemo v tem vladnem predlogu tega zakona zato, da bo ta odločitev verjetno lažja. Torej, nismo niti proti temu sprejemanju zakona, ki ga imamo danes na mizi, predlagamo pa, da vendarle pustimo priložnost, da se v čim krajšem času zgodi širša bolj sistemska rešitev. Jaz obžalujem, da je danes prišlo do te situacije, da imamo zdaj praktično dva zakona o zaščiti živali na mizi, pa je vendarle tudi res, da je dala poslanska skupina zakon ven, mislim, da dan ali dva potem, ko smo jih prosili za usklajevanje našega zakona. / Oglašanje iz klopi/ bil je zakon objavljen po tem, ko smo vas prosili za sestanek, saj je vseeno. V glavnem, okej, obžalujem, da je do te situacije prišlo. Vem, da smo ves čas, ko smo pripravljali zakon sodelovali z vsemi poslanskimi skupinami tudi s poslansko skupino SD in smo danes tukaj kot smo, zato sem že omenil, da prosim, da ta zakon danes poskušamo umakniti zato, da bomo šli lahko takoj v postopek te širše sistemske rešitve, ki menim, da prinaša še mnogo več dobrega za zaščito živali in tudi v tem delu kot ste ga gospa Hot omenila, s prepovedanimi vrstami, z urejanjem prepovedanih vrst kot domačih živali pri katerem obstaja že sedaj praksa ali pa velika nevarnost, da bi lastniki teh živali spuščali v naravno okolje, kar na nek način urejamo z našim zakonom, menim, da bistveno bolj rešujemo biodiverziteto kot zgolj vaš predlog, kajti menim, da predlog, ki ste ga predstavili, ne bo ravno ohranjal vrste, prej ste omenili, da nam vsak dan kakšna vrsta izgine tudi sam sem naravoslovec in mi je žal za vsako rastlinsko in živalsko vrsto, ki jo izgubimo in zato menim, da je prav, da jih ohranjamo, s tem res nimam težav oziroma podpiram jasno takšen način razmišljanja in tudi dela. S prepovedanimi vrstami pa menim, da bomo reševali tudi slovenske nekatere avtohtone domače vrste in s tem res rešujemo biodiverziteto tudi v slovenskem prostoru, poznamo primere / Nerazumljivo/, poznamo primere, ki so nekatere zelo invazivne vrste bile spuščene v naravno okolje in pri teh invazivnih vrstah je to lahko zelo velik problem. Toliko. Hvala lepa.