Hvala lepa za besedo, predsednik.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Pred vami je, glede na sprejete odločitve, tako na tem odboru, kot na Vladi, zadnje kvartalno poročilo, kot veste, bodo odslej poročila polletna, glede na to, da se obdobje 2014-2020 izteka in da so praktično vsa sredstva, ki so na razpolago, več ali manj zavezana oziroma bodo zavezana v kratkem.

Uvodoma mogoče nekaj teh statističnih podatkov, ki izhajajo iz poročila. Kot vidite, je bilo že do konca leta 2020 zavezanih več sredstev, kot jih je na voljo, smo bili že takrat v neke vrste »overcommitmentu«, 3 milijarde 200 milijonov evrov oziroma 104 %. Zdaj, po štirih mesecih, je ta številka še bistveno večja. Zavezanih je dodatnih 224 milijonov evrov sredstev, tako da smo v »overcommitmentu« že na odstotku 112. Vlada je zaradi tega sprejela spremembo uredbe, ki omogoča vezavo sredstev v okviru tako imenovanega »overcommitmenta« do 115 %, kar pomeni, da imamo na razpolago samo še okrog 100 milijonov evrov sredstev iz perspektive 2014-2020, kjer pa bo potrebno, verjetno v vsakem primeru, en del teh sredstev, če jih ne želimo zagotavljat iz državnega proračuna, kombinirati z naslednjo finančno perspektivo 2021-2027.

Vsaj aktivnosti trenutno tečejo v tej smeri, ker veste, da je eden izmed mehanizmov izvajanja projektov na podlagi dogovora za razvoj regij, se je začel izvajati izjemoma pozno. Dogovor je bil podpisan šele leta 2017, se pravi 3 leta po začetku finančne perspektive, prve operacije pa so se začele podpisovat šele lansko leto, marca meseca. Se pravi, s šestletnim zamikom se ta dogovor izvaja in pa ima seveda posledice tudi pri tej dinamiki in pri temu, da v tem vmesnem času so nastale dodatne potrebe zaradi Covida in v temu je tudi razlog, da je vezava teh sredstev bistveno višja, kot je kazalo še pred letom dni in to je tudi razlog, da bo potrebno, v kolikor želimo zagotovit na koncu realizacijo v teh okvirih, kot so bili določeni za obdobje 2014-2020, en velik del tega »overcommitmenta« zagotavljat posledično iz perspektive 2021-2027.

Zdaj, podpisanih pogodb oziroma potrjenih operacij je bilo do konec leta za 2 milijardi 700. Zdaj 30. aprila je ta znesek za 100 milijonov višji, 2 milijardi 800, toda tudi na tem področju ni velikega razkoraka, kar pomeni, da tistih težav, ki smo jih beležili še dobro leto dni nazaj, seveda ni več, zdaj so druge težave, zdaj je potrebno zagotovit, da bodo projekti, ki so bili pripravljeni za to finančno perspektivo, tudi izvedeni, kljub temu, da ne bo dovolj sredstev zanje v tej finančni perspektivi.

Izplačanih sredstev je bilo do konec leta 2020 milijardo 567 milijonov. Tudi tukaj je konec aprila ta znesek za dobrih 100 milijonov višji in beležimo realizacijo nekje na nivoju milijarde 700 milijonov evrov.

Toliko glede tega. Seveda, realizacija po posameznih oseh in po posameznih skladih je različna, vse to imate predstavljeno v poročilu, v nobenem primeru pa realizacija sredstev iz perspektive 2014-2020 ni problematična oziroma, tako kot sem omenil uvodoma, večji problem predstavlja zdaj zagotavljanje sredstev za tiste projekte, ki so se pripravljali dolga leta in so prišli v izvedbeno fazo šele v letu 2020 oziroma 2021.

Pred nami je nova finančna perspektiva. Programiranje za to perspektivo teče. Normativni del naj bi bil na nivoju Evropskega parlamenta potrjen junija, kar pomeni, da bi lahko programske dokumente Evropska komisija obravnavala v drugi polovici oziroma do konec letošnjega leta, v začetku naslednjega, ne glede na to, kdaj bodo formalno ti dokumenti potrjeni, pa bomo na službi pripravili operacionalizacijo izvedbe na ta način, da bo mogoče prve razpise objavit in prve odločitve potrjevat že pred formalno potrditvijo teh dokumentov, tako, kot smo to storili v primeru pobude React, kjer veste, da gre za dopolnitev obstoječega operativnega programa, ki smo ga mi na odboru za spremljanje prestavili in potrdili že oktobra lani, pa do danes še ni formalno potrjen, naj bi bil do konec tega meseca.

Vlada je zaradi tega 23. decembra lani sprejela odločitev, da se odločitve iz tega mehanizma izvajajo ne glede na potrditev in to tudi počnemo, je pa res, da smo doslej na SVRK dobili samo dve vlogi in sicer, za negovalno bolnišnico Ljubljana, kjer se kapacitete iz 30 povečujejo na 120, za preselitev pljučnega oddelka iz Slivniškega Pohorja v matično stavbo UKC-ja, kar bo omogočilo sprostitev objekta za ureditev prostorov za negovalno bolnišnico in na poti je, nekje, največji izmed projektov iz tega naslova, temeljita prenova UKC Ljubljana, v višini 50 milijonov evrov, kar naj bi se zgodilo v kratkem.

Hvala lepa.