Hvala za besedo, predsedujoči. Na današnji obravnavi gre za to, da se SOPER usklajuje z zakonom o 780 milijonih za orožje, torej tem Toninovim zakonom, s katerim naj bi v naslednjih nekaj letih osiromašili slovenske javne finance in sredstva od nujno potrebnih ukrepov v tej državi za državljanke in državljane, kot so to domovi za starejše, stanovanja za mlade in dalje, raje preusmerili v vojaško-industrijske komplekse tujih držav. Zdaj te nabave tudi pri konkretnih dveh helikopterjih in pri letalu vlada Janeza Janše, Ministrstvo za obrambo pa še posebej rada slika kot nek državljanski ukrep, kot nekaj kar ni namenjeno samo obrambi domovine, ampak servisira tudi Natove operacije v tujini, hkrati pa služi civilnim potrebam ljudi v tej državi. Samo ena od tega je resnična, to je oprema za delovanje v okviru Zveze Nato, to je oprema, ki ji bolje rečem orožje. Za dejansko obrambo domovine ali za servisiranje potreb državljank in državljanov je manj primerna ali celo neprimerna. Že takoj od začetka ta zavajanja spremljajo tudi laži precej neposredno lahko temu rečemo ne zavajanja, ampak laži o samem postopku. Naj spomnim, da tukaj notri nas Vlada seznanja s spremembo SOPRA z naslednjim navedkom: »Postopek nabave taktičnega transportnega letala se bo začel v letu 2021.« Še pred tem nekaj mesecev nazaj, ko je na našo pobudo Ustavno sodišče zadržalo izvajanje Toninovega zakona za 780 milijonov za orožje, sta tako minister Tonin kot predsednik Vlade Janez Janša hitela stopati pred kamere in razlagati, da je Levica blokirala nakup transportnega letala, ki da je bil že v sklepni fazi. Tukaj pa beremo, da se bo postopek nabave šele začel. Ob tem je v sredini lanskega leta 3. julija 2020 minister za obrambo Matej Tonin v odgovoru na moje poslansko vprašanje dejal, da Ministrstvo za obrambo v resnici še ni pričelo s pripravo investicijske dokumentacije in nadaljeval, da je za celoten postopek potrebno 24 do 48 mesecev. Potem pa pridemo pol leta kasneje do odločitve Ustavnega sodišča, pa kar na enkrat poslušamo kako je Levica zablokirala preko Ustavnega sodišča nakup transportnega letala, ki da je bil že v sklepni fazi. Prva ugotovitev, ki jo lahko z gotovostjo izpeljemo iz / nerazumljivo/ kontradiktornih izjav, je, da sta Vlada in MORS kratko malo lagala. Že sama priprava nabave preden sploh pridemo do dejanske nabave in njene izvedbe je očitno netransparentna do onemoglosti, kar nam zelo jasno kaže kar lahko pričakujemo pri nakupih ostalega orožja iz kvote 780 milijonov. Enako prakso, kot smo jo videli že pri vseh večjih orožarskih nakupih v preteklosti, najbolj razvpite tukaj so seveda patrie in točno tisto prakso na katero smo v Levici opozarjali že tekom sprejemanja 780 milijonov za orožje, torej tega Toninovega zakona. Po eni strani gre za denar, ki je popolnoma iracionalno porabljen, dobesedno vržen skozi okno na račun vseh državljank in državljanov, po drugi strani pa tudi nabava orožja znotraj teh 780 milijonov poteka na vse mogoče koruptivne načine, to smo izpostavili kot nevarnost glede na pretekle izkušnje kjer je bila korupcija ugotovljena kot dejstvo in te naša stvarila zelo jasno opredeljujejo tudi prvi korak je nakup tega transportnega letala, kjer je že pri samem postopku prišlo do laži, do zavajanj, da niti ne vemo v tem trenutku kaj pravzaprav stoji in kaj ne. Še huje postane, ko začnemo gledati ne le postopek, ampak temu pridružimo še številke. Še julija lansko leto je Ministrstvo za obrambo nakup takšnega letala postavljal na 50 milijonov evrov nekaj mesecev nazaj, torej marca letos, 9 mesecev po tej trditvi in stališču Ministrstva za obrambo, da bo transportno letalo prišlo 50 milijonov evrov, pa imamo v proračunu veljani načrt razvojnih programov 2021-2024 s štirimi novimi projekti, med njimi je tudi projekt taktičnega transportnega letala. Vrednost po novem znaša 72 milijonov evrov. Se pravi v 9-ih mesecih smo prišli iz transportnega letala za 50 milijonov evrov na transportno letalo za 72 milijonov evrov oziroma na 4 % dvig cene, pri čemer pogodba niti še ni bila podpisana. To je pomembna informacija, ker smo podobne primere skokovite rasti izdatkov za nabave orožja lahko že spremljali in se nikakor niso ustavili dokler ni bila pogodba dokončno poštemplana. Zdaj v primeru tega letala je gospod državni sekretar Lampret, ki smo ga prej poslušali v Državnem zboru hitel pojasnjevati, da dvig letala iz cene iz 50 na 72 milijonov evrov v resnici sploh ni dvig cene, ampak, da se je osnovnemu znesku pridružila oprema. To je popolnoma enako kot zgodba ministra Erjavca pri nakupu oklepnikov ožkoš, ki so najprej znašali 15 milijonov evrov, potem smo čez nekaj tednov izvedeli, da v teh 15 milijonov evrov niso vključene oborožitvene postaje, ki bodo nanesle še naslednjih 14 milijonov evrov in naknadno spet nekaj tednov kasneje, da je k temu znesku treba dodatno pribiti DDV v skupini masi 32 milijonov evrov in niti pri 32 milijonov evrov se nakup ožkošov, ki se je začel pri 15-ih milijonih, ni zaustavil, zraven je bilo potrebno še vključiti informacijske in komunikacijske naprave, ki so nujne za to, da tovrstna vozila na bojišču sploh lahko funkcionirajo. Enaka zgodba sedaj tudi pri nakupu vojaškega transportnega letala iz 50 na 72 milijonov evrov tudi za vlado Janeza Janše očitno ni skokovita rast cene, ampak nek dodatek za dodatno opremo, kar je seveda strukturirana piar operacija zgrajena okoli malverzacij laži potvarjanja. Za primerjavo o kakšni strukturi zavajanja javnosti se pogovarjamo naj naveden naslednje. To je približno tako kot, če bi šel kupiti avto, zdaj kot urad ali kot posameznik niti nima veze, in za ta avto bi odštel 10 tisoč evrov, potem bi k temu pribil še 9 tisoč evrov za sedeže, gume in podobno, na koncu bi odštel še 4 tisoč evrov davka in za avto, ki naj bi koštal 10 tisoč evrov, bi na koncu plačal 23 tisoč evrov. Gospe in gospodje, povejte mi kdo v tej državi na tak način kupuje avto? Vprašanje je retorično. Nihče. Pa ne samo avta, česarkoli drugega nihče ne kupuje na tak način, razen seveda Ministrstvo za obrambo orožje za Nato pakt. Netransparentna nabava od začetka do konca pa do težkih zneskov in do predvidenih oklepnikov vključenih v 780 milijonov za orožje niti še nismo prišli. Kar me iz golega postopka rasti cene netransparentnosti koruptivnih tveganj pripelje do same smotrnosti tovrstnega nakupa. Vlada je v svojem piarju ob sprejetju spremembe SOPRA napisala naslednje: »Danes ne gre več za nujno potrebo Slovenske vojske, temveč celotne države, kar se je nazorno pokazalo ob začetku epidemije covida-19, ko je bil letalski transport ena glavnih težav pri zagotavljanju zaščitne opreme.« Konec citata. Podobno je, ko je Ustavno sodišče zadržalo izvajanje zakona, predsednik Vlade Janez Janša izjavil, citiram: »Mi imamo celo velike težave s tem, da naročimo transportno letalo s katerim bi lahko pripeljali zaščitno opremo ali cepivo iz kakšne druge države, ker nam Ustavno sodišče ustavi zakon na podlagi katerega bi to lahko naredili.« To je čista laž z vidika postopka, kot sem pojasnil uvodoma, to ni zavajanje, to ni potvarjanje, to ni neka neresnica, ne, to je pač laž, debela velika laž, torej ne samo z vidika postopka, ampak je laž tudi na vsebinski ravni. Kupuje se letalo za Natove operacije, ne za humanitarne potrebe državljank in državljanov, to je letalo namenjeno za Natove operacije pika, konec. Tega navsezadnje tudi Ministrstvo za obrambo ne skriva preveč, če ste prej poslušali gospoda Lampreta, tudi napisano je zelo podobno kot je gospod Lampret predstavil, da je to letalo za premik sil Slovenske vojske na območje delovanja in z območja delovanja nazaj domov, se pravi misije v tujini, zagotavljanju vzdržljivosti sil Slovenske vojske pri opravljanju nalog bojnega ali humanitarnega značaja, se pravi oskrbovanje na Natovih misijah in medicinski evakuaciji sil Slovenske vojske ter evakuacij državljanov Republike Slovenije vključno z reševanjem izoliranega osebja, se pravi ekstrakcija iz področja delovanja na Natovih misijah. Kakšna bo uporaba tega letala in da ne gre za nikakršno civilno rabo v podporo državljankam in državljanom je zgovorna tudi statistika uporabe aktualnega letala Turboleta. Tako je dejal minister Tonin: »Od leta 2015 je šlo dve tretjini naleta za opravljanje prevozov potnikov in tovora za potrebe enot Slovenske vojske na mednarodnih operacijah in misijah, preostanek pa za lastno usposabljanje, prelete na servisu, v tujino, prevozu delegacij in izvajanju nalog zračne evakuaciji.« Vidi kdo kakšno resno humanitarno nalogo tu notri, kakšno krizno oskrbovanje državljank in državljanov z nujno potrebnimi dobrinami? Ne, ker ga ni, o državljanski rabi ne duha ne sluha. Torej, še enkrat za zaključek kaj želim povedati z vsemi temi primeri, navedki in statistikami je, da je to letalo, ki se kupuje za potrebe servisiranja Zveze Nato ni nikakor ni namenjeno prevozu dojenčkov ali karkoli podobnega si je že namislil minister Tonin v zadnjem ali ne tako zelo zadnjemu / nerazumljivo/. Podobno lahko rečemo za konkreten slučaj uporabe vojaškega transportnega letala v postopku nakupa za potrebe prevozov cepiv, kar je še eden izmed argumentov rabe vojaške tehnike v civilne smotre, ki preprosto ne preživi srečanja z realnostjo in ga vlada Janeza Janše uporablja zgolj kot propagando, ki naj prekrije dejstvo, da se kupuje letalo za Zvezo Nato in ne za slovenske državljanke in državljane. Pri cepivih problem v osnovi ni v transportnih zmogljivosti za prevoz, ampak to, da cepiva ni dovolj in ga ni dovolj niti pri proizvajalcih, pika, konec. To je ozko grlo, ne logistika, ki naj preleti cepiva iz enega konca Atlantika na drugi konec Atlantika ali na pol poti čez Evropo. Ob tem Natu Slovenija plačuje za strateški transport, ampak ta Nato s tem straškim transportom za katerega plačujemo ni opravil niti enega leta, celo, ko smo evakuirali pripadnika Slovenske vojske iz Malija, je bilo najeto komercialno letalo in nismo človeka spravili nazaj s strateškim transportom znotraj Zveze Nato, za katerega, ponavljam, sicer že tako plačujemo. In dalje. Argument cepiv se ne izčrpa tu, težava pri dobavi zaščitne opreme na začetku epidemije je, da članice Nata niso pomagali ena drugi, ampak so prepovedale izvoz zaščitne opreme, torej spet, države, ki naj bi bile slovenske zaveznice, s katerimi naj bi bili v partnerstvu, ne da nismo imeli primernega transportnega letala s katerimi bi prenašali zaščitno opremo, ne, ne, ne, naše lastne zaveznice, ki jim menda nekaj dolgujemo in zato moramo kupovati orožje, kot pravi vlada, so bile tiste, ki so prepovedale izvoz zaščitne opreme. Kje je bil Nato, ko se je sesul zdravstveni sistem v Italiji? Koliko zdravnikov so na najbolj ogrožena območja poslale tako imenovane zaveznice? Vam povem, ameriška vojska je vozila zaščitno opremo iz Italije, namesto, da bi jo pošiljala v Italijo in pomagala na najbolj prizadeti območjih. Če hočete lahko ime Italija zamenjate z imenom Republike Slovenije in boste dobili točno isto sliko. Zelo jasno se je v epidemiji covida-19 pokazalo, da Nato ni nobeno zavezništvo, ampak da gre za podaljšek ameriške vojske, da tu ni neke solidarnosti in delitve bremen kot se prodaja v mednarodni javnosti in potem tudi navznoter pri nas s strani vojaških birokratov, ampak so v igri samo ameriški geopolitični interesi. Proračuni drugih držav članic znotraj Zveze Nato, pa so namenjeni temu, da dodatno podprejo in servisirajo te ameriške geopolitične interese. Enako kot se dogaja tudi pri cepivih. Združene države in Velika Britanija ne dovoljujeta izvoza cepiv niti v članice Zveze Nata, pa naj bi bili v resnici zaveznici. Do marca so v Združenih državah proizvedli 168 milijonov doz, nobene niso izvozili, v Veliki Britaniji 16 milijonov doz, tudi niso nobene izvozili in znotraj vsega tega kompleksa interesov, celo grobo izkazanih interesov je jasno, da je letalo najmanjši problem in v resnici sploh ni bil noben problem, še tista oprema, ki se je premaknila, se je premaknila po cesti oziroma s komercialnimi letali, ki so bila na razpolago, ampak realnost, podatki, dejstva, to ni nekaj s čimer bi vlada Janeza Janše operirala, pridejo njeni funkcionarji pred kamere in rečejo: »Letalo, ki znaša 50 milijonov evrov v resnici znašal 72 milijonov evrov in potrebujemo ga zato, da bomo prevažali zaščitno opremo in cepivo«, čeprav nič od tega ne drži in gre v resnici za kričeče laži. Nič bolj niso v korist / nerazumljivo/ državljank in državljanov vpeti helikopterji. Kupuje se transportne helikopterje za potrebe specialnih sil, ki nikakor niso dvonamenski, se pravi, če imamo pri nas tudi znotraj Državnega zbora verjetno tudi med državljankami in državljani konsenz, da bi bilo fino okrepiti helikoptersko floto, ki lahko in je tudi namenjena temu, da servisira zaščito in reševanje takrat, ko pride do naravnih nesreč, ko je potrebno nekoga potegniti iz gora, ker se je zaplezal, ker se je tam ponesrečil in podobno, to ni nek konsenz na kateremu bi vlada Janeza Janše gradila, ampak ga raje zlorablja zato, da kupuje dva helikopterja, ki nista zares primerna za zaščito in reševanje, ampak sta namenjena servisiranju Natovih specialnih sil. Torej specialne sile v katerih niso vključeni samo pripadniki Slovenske vojske, ampak so konkretno v tej formaciji zraven še pripadniki iz Hrvaške, Madžarske in Bolgarije in nikakor ne gre za dvonamenska helikopterja za civilno rabo, ta tudi za reševanje v gorah malo štorasta in težka, sploh pa bi za to kar se sedaj kupuje dobili recimo tri Belle 412, če bi kupovali modele, ki so posebej narejeni za helikoptersko nujno medicinsko pomoč in jih Slovenska vojska še nima. Tukaj bi se pogovarjali o veliko nižjih cenah, zraven pa moramo upoštevati tudi stroške letenja in kakšne so ure naleta. Skratka, še eden izmed eklatantnih primerov, kjer vlada Janeza Janše prvič neracionalno troši denar vseh državljank in državljanov, troši ga za nakupe orožja, namesto, da bi ga uporabila za nakupe, če ga že more v vojaškem okvirju porabiti, ga bi lahko uporabila na način, da se kupi tehnika, ki pomaga državljankam in državljanom kot so to na primer helikopterji za zaščito in reševanje namesto tega kupuje namenske helikopterje za Natove specialne sile, ki so za zaščito in reševanje tako manj primerni kot tudi veliko predragi. In pri tem še tretje cela nabava poteka grozovito netransparentno, cena transportnega letala je v 9-ih mesecih porasla iz 50 na 72 milijonov evrov, v zadnjem letu dni pa smo slišali toliko kontradiktornih izjav na račun nabave tega transportnega letala samega postopka zaustavitve tega postopka na Ustavnem sodišču in podobno, da je že sam ta postopek prepreden z lažmi preden do cene sploh pridemo.

Za zaključek še čisto zadnje stališče, ki bi ga rad podal na današnji seji, je naslednje, verjetno vsi tukaj notri veste, če prej niste vedeli, pa ste lahko to raztolmačili iz moje tokratne razprave, da v Levici ostro nasprotujemo vsakršnemu nakupu orožja, ki je namenjeno servisiranju Zveze Nato. Teh 780 milijonov evrov, kolikor bo šlo za nabave orožja v naslednjih nekaj letih, bo šlo na račun zadovoljevanja dejanskih potreb državljank in državljanov v tej državi, ker nismo vojaško ogroženi, imamo pa socialno krizo, na obzorju je gospodarska kriza, zagotovo nas ta hip najbolj tere zdravstvena kriza, ki smo jo v resnici imeli že pred nastopom epidemije covida-19 glede na to kako podhranjene so in so bile slovenske bolnišnice, imamo krizo oskrbe starostnikov, mladi imajo krizo pri dostopu do stanovanj. 780 milijonov evrov za orožje pomeni, da teh 780 milijonov evrov ne bo na voljo za gradnjo domov starejših občanov, za gradnjo 10 tisočih javnih neprofitnih stanovanj in tako naprej. Vsak evro, ki bo šel v orožje, bo šel za subvencioniranje tujih vojaško-industrijskih kompleksov praviloma zgrajenih v vodilnih članicah zveze Nato in bo šel iz žepa slovenskih državljank in državljanov in na račun njihovih najbolj temeljnih potreb. Že v začetku tega mandata smo zato v Levici zelo jasno postulirali preden smo sploh prišli do orožarskega lex Tonin, da ne bomo sodelovali oziroma da katerakoli vlada, ki želi podporo Levice in njenih glasov in njeno sodelovanje, se bo morala nakupu orožja odreči in ta denar preusmeriti v javno dobro. Enako velja tudi pri specialnem zakonu za 700 milijonov evrov za orožje in za vse orožarske pogodbe, ki bodo podpisane. Če bo želela ta oziroma kakršnakoli naslednja vlada sodelovanje Levice pri vzpostavljanju neke druge garniture bo morala temeljito preobrniti svoje prioritete, kar pomeni tudi da je nespregledljiv pogoj, da se Toninov zakon o nakupu orožja nulificira in kakršnekoli orožarske pogodbe odpove. To je eden izmed vstopnih pogojev, ki ga socialisti imamo zato, da smo se pripravljeni pogovarjati za oblikovanje neke alternativne vladne strukture in od tega pogoja ne bomo odstopali. Hvala.