Ja, hvala za besedo.

Jaz bi želela dati nekaj pojasnil. Upam, da bom z njimi na večino izpostavljenih vprašanj danes oziroma problematik odgovorila. Skratka, še enkrat bi poudarila, da se pravi, sprememba tega člena ni večanje prioritet, se pravi večanje območij pokrivanja in pa slišnosti kot take, ampak predvsem omogočanje vsem radijskim postajam pod enakimi pogoji dostop do tehnološko naprednejše radiodifuzne radijske platforme.

In v debatah sem dostikrat pogrešala, da se pozablja, govori se samo o tem, da se povečuje območje pokrivanja, da se bo slišalo radijsko postajo iz ne vem, Kranja, Jesenic na Primorskem in kako bo v bistvu se začelo bolj zasledovati trženjski interes, pri čemer se pa pozablja, da – tako kot sem prej izpostavila – da pogoji, ki jih morajo radijske postaje izpolnjevati po zakonu, da ohranjajo status programa posebnega pomena, pri čemer je tudi pogoj, da morajo imeti najmanj 20 odstotkov lokalnih vsebin lastne produkcije. To ostaja. In nad tem dejansko agencija izvaja nadzorne inšpekcijske postopke, kjer preverja, ali te radijske postaje še izpolnjujejo programske zahteve.

Potem, se pravi je to. Kar je bilo rečeno, zakaj smo šli v podeljevanje teh frekvenc za vzpostavitev novega omrežja. Zakon o elektronskih komunikacijah, ki določa pogoje podeljevanja radijskih frekvenc, jasno določa v 33. členu, da če agencija prejme pobudo zainteresiranega za uporabo frekvenc za zagotavljanje radiodifuzije, mora se v bistvu do te zahteve opredeliti in med drugim v tem zakonu tudi piše, če pobudo za javni razpis prejmemo, ga moramo izvesti brez odlašanja. Tako da, kot sem povedala, pa se je tudi preslišalo, agencija je, ko je razpisovala prosta mesta, se pravi še proste licence, dovoljenja za vstop radijskih postaj na prvo radijsko digitalno omrežje R1, je pač mesta gor so omejena.

In teh devetnajst radijskih postaj, ki je vstopilo, je imelo možnost dostopa do te digitalne platforme, je v bistvu, ko smo te razpise delali, je veliko radijskih postaj ostalo brez mest. Ker vemo, v razpisnih pogojih agencija skupaj s Svetom za radiodifuzijo pripravi pogoje in merila, se pravi pogoji, kdo lahko sploh za te licence na tem razpisu kandidira in potem merila, po katerih se točkuje posamezne radijske postaje, da pridejo na prvo, drugo, tretje mesto. Toliko kot je mest, pač tisti pridejo gor, ostali ne. In dejansko se je izkazalo, da je še cel kup radijskih postaj, ki čakajo, da bi vstopile in so tudi izrazile interes, da bi vstopile.

Tako da v bistvu v zvezi s tem moram reči, da me stališče Gospodarskega združenja in lokalnih in regionalnih radijskih postaj zelo preseneča, negativno bom rekla. In glede na pač vse podatke, s katerimi razpolaga agencija, se sprašujem, ali je mnenje, ki ste ga podali, dejansko usklajeno z vsemi vašimi člani. Potem drugo, kar je, da govorimo o tem, kakšna je pokritost z digitalnim omrežjem R2, da so tako imenovane luknje. To poznamo tudi iz omrežja R1. Prvo, ko se omrežje vzpostavi, se najprej osnovne frekvence podelijo, zato da se omrežje vzpostavi. Potrebni so visoki stroški, da se to vzpostavi, da se postavijo te antene in potem se naknadno RTV-ju oziroma kdorkoli je pač upravljavec tega omrežja, dodatno podeljujejo proste frekvence, ki se, bom rekla – tudi danes niso še vse razpoložljive, zaradi tega, ker je to živa zadeva, se mednarodno usklajuje na svetovnem, ne samo evropskem nivoju. Se razdeljuje te frekvence na način, da ne prihaja do čezmejnih motenj med državami in se v bistvu potem te dodatne frekvence za ta območja potem podeljujejo RTV-ju, zato da te luknje pokriva. In tudi radijsko omrežje DAB1 je imel na začetku veliko lukenj. Danes jih nima več toliko veliko, ravno iz tega razloga.

In isti postopek bo tudi pri digitalnemu omrežju R2. Kar je pa – glih zato, ker sem pa rekla, da se te frekvence še usklajujejo mednarodno, pa dejansko še niso usklajene. Agencija se je zelo, bom rekla časovno in strokovno angažira na tem mednarodnem nivoju, zato da bi se te frekvence čimprej uskladile. Ampak dejansko frekvenc, ki bi bile primerne za vzpostavljanje lokalnih oziroma manjših multipleksov, trenutno niso na razpolago. In lahko pač imamo dve opciji – lahko se ne odzovemo na pobude, ki jih imamo in pač ne upoštevamo zakona in pustimo, se pravi te radijske postaje, da ostanejo brez možnosti dostopa do digitalnega omrežja, ali pa jim omogočimo na način, kot je zdaj predlagano in se te radijske postaje kasneje, ko bomo imeli na razpolago frekvence, da se vzpostavijo manjši multipleksi, prešle na ta omrežja.

Namreč to, da radijska postaja pridobi licenco, dovoljenje, da oddaja v digitalnem omrežju, je z ničemer ne omejuje, da ne bi mogle kasneje zamenjati omrežja. Potem je bilo vprašanje koliko časa te licence veljajo in kako se postaja odstrani. Se ne, to je pač dokler je licenca, če pogoj je, pač agencija določi zaradi zagotavljanja učinkovite rabe radiofrekvenčnega spektra, postavimo pogoj v razpisnih pogojih v kolikem času morajo radijske postaje, če dobijo licenco, začeti oddajati na tem omrežju. Ponavadi je to tri mesece. In če to ne se ne zgodi, potem v tem primeru agencija odvzame taki radijski postaji licenci. To je postopek. Sicer pa lahko radijska postaja oddaja na tem omrežju.

Potem še … samo da bom še – aha, glede oglaševanja je že gospod Lipičnik povedal, da imamo velike probleme že danes pri FM omrežju, tako da je v bistvu ta pomislek, bom rekla ni na mestu. Potem ja, glede lastništva radijskih postaj. Tukaj bi vzpostavila, kot sem rekla, govorimo o enajstih lokalnih radijskih postajah posebnega pomena, ki še niso na tem omrežju, devetih regionalnih postajah radijskih s statusom posebnega pomena, in vseh ostalih. In ja, lastništvo vseh radijskih postaj – in teh, ki so že na omrežju R1 in te, ki čakajo na vstop na omrežje R2, je različno. Ampak to je povsod. Tudi te, ki imajo že možnost do dostopa do tega omrežja, kot pri teh, ki so že na tem omrežju. Tako da tudi tukaj v bistvu, bom rekla, je ta pomislek neumesten.

Ja, in še zadnje glede tega interesa, se pravi agencija je bila soočena dalj časa in je še vedno s pritiski radijskih postaj, da se čimprej podelijo še te redke proste radijske frekvence za FM, se pravi za analogno radiodifuzijo. Kot veste, je ta radiofrekvenčen spekter že zelo zaseden in pač te radijske postaje si želijo dodatne … bom rekla »frekvenčice«, ker imajo že tako majhno območje pokrivanja, da bi si s tem nekako povečale svojo slišnost in prisotnost. In jim te želje v bistvu ravno zaradi tega ne moremo izpolniti na tak način, kot si želijo. Pač imamo razpise, podeljujemo te frekvence in ravno z vstopom na digitalno omrežje, bi se v bistvu tudi ta problem rešil. In kot glaven, še vedno, še enkrat poudarjam, da digitalno omrežje ni moteno s strani italijanskih radijskih postaj, ki se na, bom rekla FM omrežju ne držijo mednarodnih ženevskih sporazumov.

Ta problem traja že več desetletij. Agencija si aktivno prizadeva z medresorsko delovno skupino, se pravi v širšem konsenzu, da bi se ta problematika rešila. Stalno se ta problematika tudi izpostavlja in zdaj imamo idealno priložnost, da to rešimo na eleganten način.

Hvala.