Govor

Damir Orehovec

Hvala lepa, predsedujoča.

Lep pozdrav vsem gostom, kolegom iz ministrstev in pa seveda poslankam in poslancem.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je torej, ko je bila epidemija razglašena nekako smo bili mnenja, da je vsekakor pomembno, da se izobraževanje ne prekine in zato smo ga nadaljevali in sicer, ker ni bilo drugače mogoče, ker so bili vsi zavodi zaprti na daljavo seveda smo takoj pristopili k temu, da ga pač poskušamo v čim boljši meri sproti izboljševati. Seveda, ker nas je ta situacija kot vemo vse presenetila, na njo nismo bili pripravljeni, ampak tekom tega izobraževanja seveda so se stvari tudi izboljševale. Prva usmeritev šolam je bila ta, da bodo pozorni predvsem na torej zagotavljanje kolikor pač je možno te tehnične podpore in pa seveda skrb za ranljive skupine torej za priseljence, potem učence s posebnimi potrebami, učnimi težavami in pa seveda tudi romske otroke. Seveda, ker se je pač zgodilo, da nekateri v prvem hipu niso bili odzivni na to izobraževanje na daljavo smo seveda tudi na neki način vzpostavili znotraj šolskega okolja to, da mora vsaka šola natanko vedeti kdo vse sodeluje v tem izobraževanju in kdo ne. Tako so dobile šole navodilo, da se v veliki meri seveda kontaktira vsakega učenca, dijaka, da pristopi k tem izobraževanju. Kljub temu, da smo spodbudili to tehnično pomoč preko torej raznih donacijskih sredstev preko tega, da smo šole pozvali, da naj posodijo učencem torej računalnike in tudi Zavod za šolstvo preko razpisa zagotovil določene mobilne torej te mobilni internet seveda 100 % že, zaradi tega, ker v Sloveniji ni pokritost tega nismo mogli zagotoviti seveda smo pa takoj pristopili k temu izobraževanju na drugačne načine torej ni šlo na način preko teh video povezav smo pa več uporabljali recimo telefoni oziroma tudi fizično kot je že bilo slišano s strani dela, da so pomagali različni delavci, da so se stvari sprintale oziroma ker se z romsko problematiko na našem področju ukvarjamo že vrsto let in v ta namen smo tudi pred leti začeli projekt Skupaj za znanje, ki ga izvaja center šolskih in obšolskih dejavnosti je sedaj bilo dobro tako, da bi lahko rekli celo, da smo na neki način bili pripravljeni na stvari, da so lahko tisti, ki so znotraj tega projekta lahko tukaj priskočili na pomoč in dejansko v samih romskih naseljih pomagali tem otrokom z vsem, kar so počeli so, potem gospod iz Centra šolskih in obšolskih dejavnost lahko še bolj slikovito to predstavil.

Potem, ko so se torej sami, ko so se šole spet odprle, ko so se vrnili so seveda dobile šole navodilo kako ravnati z vsemi otroki, kako zapolniti morebitne vrzeli in je treba povedati, da sicer imajo šole na voljo določene mehanizme, s katerimi lahko dopolnijo tisto znanje, ki je v tem času torej ni bilo usvojeno. Že vrsto let se nudi za učence Rome tako imenovana dodatna učna pomoč, omogočen je tudi tako imenovani dopolnilni pouk, ki so ga lahko deležni tudi učenci Romi in pa seveda individualna in skupinska pomoč, kjer tudi seveda se lahko vključijo Romi in vsaka šola je naredila načrt glede na trenutno situacijo svojih otrok in jim zagotovila to pomoč. Seveda navodila so poleg Ministrstva za izobraževanje dalo tudi Zavod za šolstvo. Seveda znotraj projekta, ki sem ga prej omenil Skupaj za znanje se je delalo tudi na tem, da bi se vzpostavil neki sistem tako imenovanih romskih pomočnikov, ki bi bili vez med šolo in na drugi strani z naseljem in seveda ti so ravni odigrali to pomembno vlogo v tem času. Naš ukrep v tem času je bil to, da smo tudi torej sistemsko to uredili za v naprej pomeni, da bo z naslednjim šolskem letom lahko vsaka šola, kjer pač imate učence Rome iz romskih naseljih sistemizirala torej romskega pomočnika in seveda, ker je znotraj tega bilo izobraženih oziroma se je izobraževalo 26 teh romskih pomočnikov, kar je pa premalo ta hip potekajo znotraj Centra šolskih dejavnostih izobraževanje za nove romske pomočnike tako, da bi v primeru, da bi v primeru, da bi se karkoli ponovilo, da bomo lahko tukaj pomagali. Epidemija je nekako res pokazala ali pa pod povečevalno steklo dalo nekaj, kar ni najboljše urejeno v naši državi, ampak mi se s to problematiko ukvarjamo že sicer, zato so tudi nekateri koraki bili že pred samo epidemijo storjeni. Tako je recimo kako na neki način torej privabiti romske otroke v vrtce, ker zgodi se namreč predvsem v tem jugovzhodnem delu, da romski otroci pridejo v šolo in ne znajo slovenskega jezika, zato smo že pred kratkim naredili projekt oziroma možnost krajših programov, kjer bi na neki način torej privabili, da se romski otroci udeležijo teh programov, da vsaj do neke mere se vzpostavi socializacijski moment in da se tudi naredi nekaj na tem, da bi sami učenci bodoči učenci znali že nekaj slovenskega jezika. Seveda, ker ni bilo leto pred tem pred covidom velike odziva na tem področju, odzvali so se samo nekateri vrtci smo tudi v letošnjem letu naredili veliko promocijsko akcijo na eni strani z občinami, na drugi strani z osnovnimi šolami in pa seveda tudi ministrstvo je sodelovalo, kjer smo poskušali motivirati, da se ti programi, ker tukaj gre za razpis, da se ti programi uveljavijo na teh področjih in da tudi na neki način romski pomočniki odigrajo to vlogo, da otroci pridejo v te vrtce v krajše programe. Tukaj gre predvsem za tiste otroke, ki niso vključeni v program. Na drugi strani smo tudi sprožili torej raziskovalno nalogo oziroma smo dali, da strokovno prouči Zavod za šolstvo tudi možnost, da bi se v prihodnosti tudi bilo obvezno za vse tiste državljane, ki ne dajo otroka v vrtec, da bi bila pa vsaj ta krajši program obvezen. Gre za to, da v bistvu bi naj spodbudili, da se začne ta socializacija oziroma stik z ne romskimi otroki preden se stopi v šolo. Seveda, ker se pa še vedno zgodi, da v šolo se pride velikokrat učenci Romi, ki ne znajo slovenskega jezika smo tudi okrepili to možnost, da se v začetku dodajo določene ure slovenskega jezika, da se preden seveda se lahko začne osvajati določen torej ta kurikulum v osnovnih šolah, da se intenvizira torej znanje slovenskega jezika. To sta bila dva največja ukrepa, ki sta v bistvu bom rekel, da jih je ta korona čas pospešil, da smo lahko v tem času naredili. Jaz upam, da bodo obrodili sadove. Potem bo gospod iz Centra za šolske dejavnosti lahko povedal kakšne so pozitivne izkušnje tega projekta. Moramo tudi na neki način spodbuditi romsko skupnost, da zaupa šolanju, da pač pošilja otroke že recimo čim bolj zgodaj je to možno, da pridejo v vrtce, ker tudi ta ukrep, ki smo ga dali omogoča, da pride recimo petletnik pa, če je potrebno, da zraven tudi lahko pride sorojenec ali pa, če ni vzpostavljeno zaupanje tudi v prvi fazi starš skratka, da so lahko ti krajši programi tudi v naseljih romskih skratka na neki način bi radi približali to zgodbo in spodbudili torej romsko skupnost, da nekako spozna, da je znanje tisto, ki je lahko na dolgi rok zelo dobro tudi za njihove otroke. Mogoče toliko o tem pa, potem če bo potrebno še kaj zraven.

Ja mogoče samo še glede tega četrtega predloga. Jaz mislim, da smo mi te stvari že vzpostavili oziroma že aktivirali. Smo pa na neki globalni ravni pristopili k temu, da se opravi ena študija, ki bo pokazala kolikšni so primanjkljaji na področju kognitivnih teh spretnosti in v času izobraževanja na daljavo in pa socialno čustvenih. Ker je tudi v to vključen na neki način nacionalno preverjanje znanja in vse ostalo drugo prvi izsledki bodo seveda v naslednjem tednu, ko bodo rezultati nacionalnega znani in bomo lahko že prve torej izsledke tega videli. Seveda bomo po tako imenovanimi ukrepi, ki so torej pristopili tudi v naslednjem šolskem letu ne glede na to ali bo čas korone ali ne.

Pa še mogoče to naše razmišljanje za v naprej. Če bi v slučaju pač korona čas se nadaljeval bomo glede na to, da so sedaj že mnogi ukrepi precepljenost, testiranje in tako dalje na tem stališču, da se izobraževanje v čim večji meri dogaja v šolskem prostoru in da se več ne gre na izobraževanja na daljavo razen v posebnih primerih kadar to ne bo mogoče.

Hvala lepa.