Hvala lepa za besedo.

Spoštovana predsednica, spoštovani poslanci in poslanke, vsi vabljeni lep pozdrav in hvala za to povabilo.

Dovolite, da dopolnim izvajanje moje kolegice in bi se bolj osredotočila na tisti res zdravstveni del bi pa si dovolila, da nekoliko širše predstavim stališče Ministrstva za zdravje do romske etične skupnosti za uvod. Torej, upam da se vsi strinjamo, da država Republika Slovenija ne glede na zdravstveno zavarovanje omogoča vsem nujno zdravstveno varstvo in da tudi za osebe, ki si ne morejo same zagotoviti zavarovanja, da to pokrije država tako, da iz tega naslova Slovenija ni v ničemer slabša kot sosednje evropske države. Na Ministrstvu za zdravje imamo Direktorat za javno zdravje oziroma sektor za krepitev zdravja in preprečevanja odvisnosti. Ta sektor opravlja naloge, ki se nanašajo na področje krepitve zdravja in zmanjševanja neenakosti glede zdravja v vseh starostnih obdobjih in okoljih. Načrtuje in spremlja se področje zdravstvenega varstva za ranljive skupine prebivalstva kot so invalidi, nezavarovani tujci, otroci s posebnimi potrebami in seveda Romi. Ob tem Ministrstvo za zdravje sodeluje tudi s humanitarnimi organizacijami. Naše ministrstvo vsako leto objavi javni razpis za sofinanciranje programov neposredne pomoči, svetovanja in oskrba ranljivih skupin tako je bilo v letu 2020 razpisanih skupno preko 83 tisoč evrov, ki so ji bile deležne nevladne organizacije, ki se ukvarjajo na terenu tudi s problematiko Romov, konkretno gre za program Rdečega križa Slovenije Novo mesto, za programe Zveze Romov Slovenije, za programe Slovenske zveze za javno zdravje, Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in Kralje ulice. Gre za organizacije, ki so neposredno na terenu, sodelujejo z Romi skozi vse leto in so izvajalci tiste najbolj pomembne tudi zdravstvene in tudi socialne vsebine. V letošnjem letu je Ministrstvo za zdravje opravilo tudi razpis za varovanje in krepitev zdravja za leto 2022. Obžalujemo, da smo prejeli samo 2 ponudbi oziroma 2 povpraševanj in sicer se je prijavilo Društvo za podporo mladim Romom, ki je bilo tudi izbrano in že v predplačilo pridobilo neka sredstva žal pa niso pristopili k podpisu pogodbe, ki bi zagotavljala nadaljnje financiranje. Ministrstvo za zdravje tesno sodeluje z Nacionalnim institutom za javno zdravje. Najbolj pa so v praksi vpleteni v delo z ranljivimi skupinami v centrih za krepitev zdravja pri zdravstvenih domovih neposredno preko svojih patronažnih sester, ki delujejo v bivalnem okolju Romov. Ravno te dni ta mesec je Nacionalni institut za javno zdravje pripravil štiriletni program krepitev zdravja pripadnikov romske etične skupnosti. Tukaj bi izpostavila, da je zelo aktivna območna enota Murska Sobota in na Ministrstvu za zdravje bomo program podprli v kar največji možni meri saj so za izvajanje teh programov potrebna tudi finančna sredstva, ki morajo biti usmerjena v večjo operativnost in aktivnost na terenu med etično romsko skupnostjo. V marcu smo imeli sestanek z Uradom Republike Slovenije za narodnosti, kjer smo ugotavljali skupaj, da moramo takšne programe in ukrepe, ki jih izvaja območna enota Murska Sobota razširiti na celotno regijo Slovenija predvsem na jugovzhodno regijo, ki pač po vseh teh statističnih podatkih izkazuje najslabše podatke o zdravju teh prebivalcev. Tako da je NIJZ v tem programu predlagalo štiriletni program, gre kar za izdatna finančna sredstva z bogato vsebino in kot rečeno na ministrstvu bomo to v največji možni meri podprli. Trenutno je tudi v obravnavi nacionalni program ukrepov Vlade RS za Rome za obdobje do leta 2030 tudi tukaj je Ministrstvo za zdravje pripravilo predlog za proračun Republike Slovenije, kjer predlagamo, da se za obdobje 2030 nameni 70 tisoč evrov s proračuna Republike Slovenije za večjo skrb za Rome. Torej, Romi so seveda kot vse ostale osebe opravičene do zdravstvenih storitev posebna pozornost jim je namenjena preko delovanja patronažnih služb znotraj zdravstvenih domov in preko aktivnosti centrov za krepitev zdravja kot je že izpostavila kolegica. Ti dve službi sta na terenu, vidita, zaznavata problematiko o vsakodnevnem življenju in imate najboljši dostop do problematike, kar se tiče tudi zdravja romske populacije. Ministrstvo za zdravje na letni ravni spremlja aktivnosti področnih zdravstvenih domov, kjer živi romska skupnost to so predvsem Občine Metlika, Grosuplje, Črnomelj, Maribor, Murska Sobota, Brežice in Krško in seveda zdravstvene ustanove in njihove ekipe spodbuja k temu, da s svojimi aktivnostmi ravnanjem na terenu skrbijo za to, da se zdravstveno stanje teh prebivalcev izboljšuje. Zelo smo naklonjeni pobudi, da se na območjih, kjer živijo Romi vzpostavijo lokalne skupnosti za krepitev zdravja, ki bi jih sestavljali predstavniki občine, krajevno skupnost, osnovnih šol, centrov za socialno delo, policijske postaje, zdravstveni dom in seveda nič brez Romov, ki se jih tiče tovrstna politika in aktivnosti. Na ta način bi hitreje dostopali k reševanju zdravstvenih težav in tudi k večji informiranosti prebivalcev, ki tam živijo. Zavedamo se, da bo potrebno okrepiti delo patronažnih sester torej dela na terenu. Prihajajo tudi že pobude iz različnih zdravstvenih domov. Seveda, kar gre za naslova financiranja za zdravstveno področje je stvar splošnega dogovora tako, da smo že o tem razmišljali v letošnjem letu, ampak žal v teh časih je splošni dogovor šel brez bom rekla dodajanja kadrov v te kritične zdravstvene domove seveda pa to lahko še gredo za naslednje leto in je že v pripravi splošni dogovor za naslednje leto, kjer imamo priložnost, da okrepimo time na najbolj žgočih terenih torej patronažne sestre mislimo, da so ključne, ker imajo zaupanje, ki se že sedaj vključujejo predvsem v težave, ki jih imajo ženske oziroma je politika do žensk tukaj zelo pomembna do mamic, do doječih in so mogoče bolj dostopne za bom rekla dobre nasvete kot pa moška populacija. Jaz se oproščam, vendar mislim, da je to splošno znano, da so ženske bolj dojemljive, ker so tiste, ki skrbijo za družino in za otroke. Torej, splošno sprejeto lahko rečemo, da je, da kadar govorimo o ranljivi skupini, da moramo slišati njihov glas in jih vključevati. Ne moremo nič brez tistih, na katere se ukrepi naslavljajo. Sedaj pa čisto konkretno, kar se tiče ukrepov znotraj covida. Ni bilo izključevanja na trenu Slovenije zdravstveni domi interes kot delo je bilo dostopno vsem prebivalcem. Hitro testiranje, hitro antigensko testiranje je bilo dostopno vsem brezplačno praktično organizirano po celotni državi, poznali smo tudi mobilne time, ki so svoje delo opravljali pretežno na naših mejah. Trenutno pa smo v situaciji, ko je potrebno poskrbeti, da bo ta ranljiva populacija pristopila k temu, kar je ta hip najbolj pomembno za obvladovanje epidemije torej, da jih prepričamo, da je za zdravje in bodočnost tudi teh skupnosti pomembno, da se precepijo. Torej ta hip se s tem problemov v Sloveniji zelo ukvarjamo, kar je žal odvisnost tudi starejših malo slabša in se je tudi sedaj že v praksi pokazalo, da cepljenje umirja epidemijo in tudi tukaj načrtujemo sedaj mobilne time in mogoče tudi to priložnost, da v večje skupnosti napotimo mobilne time. Žal bo treba še veliko presvetljevanja kot smo videli iz vašega prispevka. Jemljejo dokaj z zadržanostjo to cepljenje, ampak seveda je tukaj tudi na zdravstvenih delavcih, da naredijo ustrezno presvetljevanje in tam kjer so večje skupnosti mogoče tudi, da poskrbimo, da mobilni tim pristopi in da tisti, ki se bodo odločili pocepijo.

Sedaj pa dovolite samo še, da se opredelim do predlaganih sklepov. V drugem in tretjem sklepu so predlogi, ki se nanašajo in je omejeno Ministrstvo za zdravje. Tukaj bi izpostavila, da glede sklepa 2, da v Ustavi je določeno, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno torej Ministrstvo za zdravje ni deležnik seveda pa to spodbujamo, da se zgradi osnovna infrastruktura ne samo voda tudi kanalizacija, elektrika, ker če hočemo, da bodo pogoji za normalno bivanje in da ne bo izključevanja je to minimum, ki ga mora država zagotoviti in zato to razpravo tudi spodbujamo in soglašamo z vašimi pobudami je pa res, da resno ministrstvo ni Ministrstvo za zdravje.

Potem pa, kar se tiče še sklepa tri. Tudi tukaj smo naredili neke korake, smo se že v času celotne epidemije posvetovali z Zavodom za blagovne rezerve žal ni bilo v načrtu, da se bodo delile oprema posebej ranljivim skupinam. Samo Ministrstvo za zdravje pa nima proračunskih možnosti, da bi delilo, vendar glede na to, kar je kolegica izpostavila, ko je država preko PKP skrbela za ranljive skupine so bila tudi neka sredstva in verjetno bi si tudi sami lahko nabavili določena zaščitna sredstva maske je pa problem presvetljenosti in sprejemanje tega, da je to potrebno.

Torej, da zaključim. Zavedamo se te problematike. Ta hip je najbolj pomembno, da pristopimo do te skupnosti in da se vključi v to cepljenje, ker le tako bomo epidemijo zajezili in prišli v normalno življenje.

Hvala lepa.