Hvala lepa.

Spoštovana predsednica komisije, spoštovani udeleženci seje lepo pozdravljeni!

Uvodoma bi želela pojasniti, da ministrstvo s skrbnostjo naslavlja številne ukrepe za ranljive skupine, v okviru katerih ti ukrepi naslavljajo tudi romsko populacijo. Gre za ukrepe v denarju, storitve oziroma programe. V času od prve razglasitve epidemije Covid-19 je bilo sprejetih 8 protikoronskih ukrepov, na podlagi katerih so ranljive skupine pridobile določene denarne dajatve kot so enkrat solidarnostni dodatek v višini 150 evrov denimo za prejemnike denarne socialne pomoči, solidarnostni dodatek za otroke v višini 30 evrov v prvem valu, v drugem valu v višini 50 evrov, povečan dodatek za velike družine, višji dodatek za nego otroka za 100 evrov za celotno obdobje druge razglašene epidemije, enkratni solidarnostni dodatek za novorojence možnost seveda pridobitve izredne denarne, socialne pomoči in podobno. Ranljive skupine med njimi tudi romsko populacijo nadalje naslavljamo preko socialno varstvenih in socialno integracijskih programov, ki se financirajo iz proračuna ali evropskih sredstev kot so več namenski romski centri, programi socialne aktivacije, več generacijski centri in pa seveda financiranje socialno varstvenih programov. Konkretno v času Covid-19 smo torej od prve razglašene epidemije dalje pa bi predstavila katere ukrepe smo izvedli. Prilagodili smo izvajanje socialno varstvenih in socialno integracijskih programov tako, da se je okrepilo informiranje ranljivih skupin s Covid njihovimi aplikacijami in ukrepi za njegovo preprečevanj. Več namenski Romski center Krško je denimo objavil več videov v romskem jeziku na YouTube kanalu s področja pravilne uporabe zaščitenih mask, umivanje rok, rabe rokavic in podobno. Ministrstvo je tudi izvedlo javni razpis za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalcev, zaradi epidemije Covid-19 in zmanjševanju njenih posledic, v okviru katerega sta bila izbrana tudi dva projekta, ki kot posebno ciljno skupino izpostavljata tudi romsko populacijo to sta projekt Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev, Kralji ulice ter društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja. Namen prvega projekta je organiziranje različnih aktivnosti, ki so usmerjene predvsem v podporo in krepitev moči najbolj ranljivih in socialno izključenih populacij v Mesti občini Maribor. Projekt se ukvarja z neposrednimi ovirami, s katerimi se srečuje romska populacija, otroci, mladostniki in ženske in rešuje velik manko kriznih namestitev. Namen projekta Društva SOS je z bolj dostopnimi in dosegljivimi programi za ženske in otroke žrtve nasilja predvsem najbolj ranljivih skupin ženske in otrok med katerimi so izpostavljene tudi Rominje ter informiranjem in osveščanjem strokovne in širše javnosti prispevati k zmanjšanju pojavnosti nasilja v družini in nasilja, zaradi spola. Ministrstvo za delo se s sofinanciranimi programi osredotoča na krepitev pomembnih dejavnikov večanja možnosti doseganja višje stopnje izobrazbe, zaposljivosti in družbene vključenosti in sicer motiviranje, socialna aktivacija, krepitev socialnih mrež in kompetenc, družbena participacija, omogočanj pridobitve praktičnih delovnih izkušenj in emancipacija žensk. Glede izpostavljenih specifik v zdravstveni situaciji, ki so bile tudi navedene v gradivu bi Ministrstvo za delo tudi dodalo določena stališča in sicer, da že vrsto let aktivno delujemo na njihovem naslavljanju s sofinanciranimi socialno varstvenimi programi in programi socialne aktivacije, ki jih izvajamo od leta 2017. Delamo na izboljšanju zdravstvene osveščenosti Romov zmanjševanju njihove socialne izključenosti ter približevanju trga dela, s čimer seveda prispevamo k zmanjševanju revščine in spodbujamo prekinitev več generacijske revščine. Že v predkoronskem času so v večnamenskih romskih centrih potekale delavnice, na katerim se je udeležencem predstavljal zdrav življenjski slog, pravilno prehranjevanje, seznanjanje z škodljivimi učinki prekomerne rabe sladkorja ter soli, izvajali so se testi fizične vzdržljivosti, merjenja krvnega tlaka ter holesterola v krvi in podobno. Pri izvedbi aktivnosti so sodelovali zdravstveni in socialni delavci, trenerji športne vzgoje, nutricisti in drugi. V programih socialne aktivacije med vsebine, katere izvajajo morajo izvajalci nujno zagotoviti tudi aktivnosti s področja seznanjena z delovanjem zdravstvenega sistema in zdravega življenjskega sloga. Izvajajo se delavnice sproščanja, skrbi za osebno higieno zdravega prehranjevanja in praktične priprave zdravih obrokov, spodbujajo se fizično gibalne aktivnosti ter delavnice za krepitev in ohranjanje psihične stabilnosti. Nadalje, večgeneracijski centri izvajajo različne delavnice na temo zdravja in zdravega življenjskega sloga, skrbi za osebno higieno prav tako načina prehranjevanja predvsem pa je tu poudarek zdravih obrokov, nege dojenčka in otrok ter delavnice za nosečnice in mlade mamice ter tudi delavnice s področja spolnosti in zaščite pri spolnih odnosih.

V času korona krize in razglašene epidemije se je povečal obseg izvajanja svetovanja in delavnic na daljavo tudi na področju skrbi za zdravje, saj smo skrb za psihofizično zdravje prepoznali kot kritično področje, ki ga je v času novih družbenih situacij pri ranljivih skupinah kot so Romi potrebno dodatno nasloviti.

Glede težav pri pouku na daljavo. Med epidemijo so zaposleni na projektih torej socialno varstvenih projektih in projektih socialne aktivacije s pomočjo spletnih orodij: Messenger, Facebook in podobno ter telefonov neposredno nudili pomoč romskim staršem in otrokom tako pri razlagi nalog kot pri vzpostavljanju sodelovanja z učitelji ter pri informacijskem opismenjevanju in opolnomočenju romskih otrok in staršev za rabo informacijske tehnologije za šolanje na daljavo. Izpostavila bi tudi primer dobre prakse Centra za socialno delo Dolenjska in Bela krajina enota Metlika, kjer so zaposleni na Centru za socialno delo zaposleni preko javnih del v času epidemije romskim družinam, ki nimajo printerja zagotavljali gradivo za šolo in sicer so se dogovorili, da je šola gradivo poslala na Center za socialno delo tam so ga sprintali zaposleni odpeljali na domove romskih otrok in potem izpolnjeno gradivo pobrali in ga dostavili v šolo. Danes te zaposlene osebe so vsak dan na terenu v romskih naseljih, pri njihovih družinah in otrokom nudijo inštrukcije, mamice učijo kuhati, samooskrbe in podobno.

Glede vsebin, ki se nanašajo na nasilje nad romskimi ženskami bi pojasnila, da je v času epidemije, čeprav je bilo izvajanje v skupinah prekinjeno so zaposleni na naših projektih socialne aktivacije, ki so namenjene romskim ženskam ohranjali z njimi stike in z njimi komunicirali večkrat na teden. Glede dostopnosti informacije v oblikah pomoči romskim žrtvam nasilja izpostavljamo, da so na vsaki enoti centra za socialno delo štiri različice zloženk informacije za osebe z izkušnjo nasilja, informacije za osebe, ki povzročajo nasilje, vloga Centra za socialno delo pri obravnavi nasilja v družini ter ukrepi za zagotovitev varnosti. V Novem mestu denimo deluje svetovalnica za pomoč žrtvam nasilja v sosednji stavbi od romskega centra, kar olajša pomoč in dostopnost pomoči žrtvam nasilja v romskem naselju Kerinov Grm je romski center vzpostavljen v središču nasilja. Glede na to, da v vseh regijah, kjer živijo Romi tovrstna geografska bližina institucij ni mogoče je ministrstvo vzpostavilo tudi posebno komunikacijsko mrežo med socialnimi aktivatorkami in Rominjami. V času epidemije so zaposleni na teh projektih ohranjali stike in njimi komunicirali večkrat na teden kot rečeno. Tako so se seznanjali s stiskami, s katerimi se srečujejo in jim tudi iz tega naslova lahko nudili dodatno pomoč.

Glede pozivov k ukrepanju pri obravnavi zgodnjih porok mladoletnih Rominj izpostavljamo, da so o problematiki bega mladoletnih oseb v škodljiva okolja oziroma z namenom življenja v zunaj zakonski skupnosti in o posledicah tako imenovanih prisilnih porok že potekali pogovori s predstavniki in predstavnicami več namenskih romskih centrov. Ozaveščevalne aktivnosti o tem so leta 2019 postale sestavni del programa večnamenskih romskih centrov.

Ministrstvo bi na koncu tudi podalo mnenje k predlaganimi sklepom. In sicer k sklepu številka 5, ki pravi, da Ministrstvo za delo v roku 30 dni pripravi poročilo o socialnih razmerah o romskih naseljih in posledicah epidemije in strateški načrt kratkoročnih rešitev. Ker je bila seja prestavljena za 14 dni smo mi to poročilo že pripravili oziroma pridobili ustrezne podatke v tem času tako, da če se strinjate bi vam ga v naslednjem tednu lahko že posredovali. Kratkoročni načrti Ministrstva za delo pa so ponovni popolni zagon vseh že potekajočih socialnovarstvenih programov in programov socialne aktivacije in pa prizadevanje za zagotovitev dodatnih sredstev, ki bodo omogočila izvajanje socialnovarstvenih programov, ki so sofinancirani z evropskih sredstev od zaključka torej finančne perspektive pa do novega začetka črpanja sredstev torej, da ne bi prišlo do prekinitve.

Hvala lepa.