Govor

Blaž Košorok

Hvala, predsedujoči.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Kolegi iz Obrtne zbornice gospod Pišek, Sever, Mirt, Škovič(?), lepo pozdravljeni!

Mislim, da smo se v lanskem in letošnjem letu velikokrat srečali, pa upam tudi da vsaj delno razrešili situacijo katere predmet teče na današnji seji obeh odborov. Zdaj, če dovolite, bom še jaz malo začel z opisom stanja in ukrepov, ki mogoče malo zgodovinsko nazaj od nastopa Covida naprej, ko smo se s temi kolegi več ali manj v podobni sestavi srečevali tudi na ministrstvu tako ali drugače v širši sestavi, kar nekajkrat je minister tudi skušal pomagati, pa različni ministri reševali nastalo situacijo, ki smo ji bili priča ali pa smo ji še vedno priča.

Torej, z nastopom same krize, torej korona krize Covida nekje marca lansko leto, se je prevozniška dejavnost, zlasti prevoz potnikov, znašla v izredno težkih okoliščinah. Praktično čez noč se je ustavil promet. Povpraševanje po avtobusnih prevozih je pa popolnoma zamrlo že prej. Vi se boste spomnili, da so novice o tem, da je na Kitajskem izbruhnil virus nekako rezultirale že nekje od decembra 2019 pa potem naprej, tako da jaz mislim, kolegi me bodo popravili, ampak mislim, da že z lanskim letom v začetku leta se ta izpad zelo pokazal oziroma je ta potreba po prevozih upadla. Pri nas na Ministrstvu za infrastrukturo se zavedamo, da avtobusni prevozniki zagotavljajo pomemben del trajnostne mobilnosti in so hkrati eden tudi recimo temu nevidnih stebrov turizma v tej državi. Seveda moramo zagotoviti pogoje za preživetje te panoge na kateri bo zagotovo temeljil tudi ponoven zagon turizma enako vseh delavcev brez katerih šoferjev, spremljevalnega osebja brez katerih si ta panoga ne more pomagati oziroma ne more obratovati. V Sloveniji imamo registriranih 2834 avtobusov, s katerimi se izvajajo javni linijski prevozi potnikov na medkrajevnih linijah, teh je 1114, mestni prevozi 320 vozil, občasni turistični prevozi 1400 vozil. Vlada je za odpravljanje posledic Covid sprejela kar nekaj ukrepov, ki so bila najprej namenjena k zagotavljanju sredstev za nadomestila plač oseb, ki čakajo na delo oziroma čas, ko je bila razglašena epidemija.

Mi smo preskočili, tako kot sem uvodoma omenil, na pomoč koncesionarjem, ki izvajajo javni medkrajevni linijski prevoz potnikov, tako da smo jim zagotovili 36 % normirane stroškovne cene na kilometer tudi v času, ko niso smeli izvajati javne službe, prav tako smo pokrivali pa še pokrivamo izpad prihodkov zaradi drastičnega upada prodaje vozovnic vse to na račun trajnostne mobilnosti. Mestnim linijskim prevozom, ki so bili tudi zaradi krize v podobnem položaju, je bila odobrena pomoč v obliki nadomestila za del fiksnih stroškov v času prepovedi obratovanja ter dela izpada prihodkov glede na primerljivo obdobje leto 2019. občasni prevozi, ki jih poimenujemo turistični prevozi so v Sloveniji kot pregovorno rečemo povezani s turizmom in so ključna vez prihoda potnikov z letalskimi prevozniki, prevoze skupin, ki so v Sloveniji en del turistične ponudbe, posamezne turistične destinacije za oglede kulturnih, krajinskih in drugih znamenitosti v času bivanja.

Recimo, če se spomnite oziroma kot primer križarka, ki pride v Koper angažira recimo v treh dneh približno 150 do 200 avtobusov in zagotavlja obiske turističnih znamenitosti, restavracij in tako naprej trgovin. To je tisto kar sem rekel na začetku nevidni steber turizma, ki ne more delovati, če propadejo avtobusni prevozniki, vse to smo imeli pred očmi, ko smo se odločali za te ukrepe. Na letno naredijo po naši oceni približno 30 do 40 milijonov kilometrov, zaposlenih je, tako kot ste pravilno predlagatelji ugotovili celo malo več 3300 ljudi in ustvarjajo letno okoli 50 milijonov evrov prihodkov. Večina prevoznikov, ki izvaja občasne prevoze, turistične prevoze so mikro, mala in pa srednja podjetja. Za zagotavljanje preživetja te panoge smo skozi vsa pogajanja, ki smo jih imeli skozi PKP, se pravi 5 do 8 prevoznikov, ki zagotavljajo ali pa izvajajo te občasne prevoze poleg nadomestila stroškov plač jim je tudi namenjeno nadomestilo za pokrivanje fiksnega dela stroškov v višin 33,30 evra na avtobus na dan. S strani predlagateljev je bilo zastavljeno vprašanje zakaj se različno obravnavata mestni linijski promet in pa občasni prevozi tako glede na višino nadomestil kakor glede na trajanje ukrepov. Zdaj, metodologija izračunane višine nadomestil tako za mestne kot za občasne je bila uporabljena enaka, če rečem metodologija izračun, ki izhaja iz povprečne nakupne cene vozila za turistični prevoz in pa vozila za mestni prevoz potnikov, se pravi tako imenovani »zglobni« avtobusi. Prav tako je bila pri obeh vzeta 20-letna amortizacijska doba in povprečno 20 dni uporabe vozila na mesec. Tako smo mi izračunali nadomestilo, ki v primerih mestnih avtobusov 79,30 evra, pri turističnih pa že omenjenih 33,30 evra po avtobusu. Poleg tega se stroški krijejo tudi izvajalcem občasnih prevozov s kombiniranimi vozili, ki prejmejo 20 evrov na vozilo. Sedaj gremo na občasne prevoze. Za izračun je upoštevana povprečna cena avtobusa, ki je nekje 200 tisoč evrov, 20 letna amortizacija in predpostavka da, kot sem rekel, obratujejo 20 dni na mesec. Torej, 200 tisoč deljeno z 240 je 833 deljeno z 20 dni pride 33,30 evra. Podobno je potem pri mestnih avtobusih, s tem, da je pač postavka 1.585,4 evra na mesec večja vrednost in pridemo na 79,3.

Če se omejim sedaj še na vprašanje obdobja zagotavljanja nadomestila. Pri določitvi obdobja zagotavljanja nadomestila samo ločili dve vrsti storitev glede na pomen in pa seveda mobilnost prebivalstva. Eni prevozi, torej ti medkrajevni, so opredeljeni kot gospodarska javna služba, za kar mi pač sklepamo pogodbe na ministrstvu. To so medkrajevni in pa mestni, pa seveda železniški prevozi. Ti imajo poseben pomen, poseben družbeni pomen, ki zagotavljajo minimalen standard dostopnosti za vse prebivalce. Zato so tudi opredeljeni kot obvezna gospodarska javna služba, kjer država oziroma v primeru občina, tam kjer je več sto tisoč prebivalcev, občini pač zagotavljata obvezno gospodarsko občinsko javno službo. In na ta način jamčita s kontinuiteto izvajanja in s tem tudi pogoje, tako finančne, za opravljanje teh prevozov. Zato je nujno, da se izvajalcem teh gospodarskih javnih služb tako v medkrajevnem kot mestnem prometu pomaga ohraniti sposobnost za opravljanje dejavnosti tudi ko bo te krize konec oziroma po koncu te krize. Ostali prevozi, s katerimi se izvaja pridobitna gospodarska dejavnost, kamor sodijo tudi občasni turistični prevozi, smo tem izvajalcem zagotovili pokrivanje fiksnih stroškov z namenom ohranitve njihove sposobnosti, da po koncu krize ponovno poženejo svojo dejavnost.

Dejavnost prevoznikov, tako tistih, ki izvajajo občasne prevoze, kot tisti, ki so izvajali mestni ali pa medkrajevni promet je seveda okrnjena. Drži, da je vpad obsega dejavnosti občasnih in turističnih prevozov v povprečju večji, vendar je potrebno upoštevati, da smo pri mestnih in medkrajevnih prevozih kljub ohranjanju obsega prevozov zaradi strmega padca potnikov zaznali izjemno velik vpad prihodkov tudi od prodaje vozovnic.

Naša pričakovanja glede okrevanja sektorja nekih zanesljivih napovedi seveda kdaj se bodo epidemiološke razmere uredile do te mere, da bo mogoče pričakovati ponovno vzpostavitev pogojev za neko normalno delovanje v turizmu in njim povezane prevozne dejavnosti je seveda težko oziroma nemogoče. Trendi širjenja epidemije, kot veste, po svetu, tudi pri nas v Evropi, Evropski uniji so zelo različni, kar seveda vpliva ali pa bo vplivalo na mednarodni turizem. Glede negotovosti in pa seveda ponovnega povpraševanja po občasnih prevozih je zagotovo ali nedvomno potrebno razmisliti o možnostih za preživetje sektorja v vmesnem času. Predlagatelj meni, da bi morala država, seveda, tem majhnim prevoznikom ponuditi tudi na nek način 30 % delež v koncesijskih pogodbah za gospodarsko javno službo. Dejstvo je, da so ti majhni prevozniki še kako potrebni za izvajanje gospodarske javne službe, vendar, tu bi želel izpostaviti, je potrebno, da gre pri turizmu za popolnoma neprimerljivo obliko posla, ki sicer zagotavlja neko stabilnost. Vendar za reguliran in precej manjši dobiček, kot ga je mogoče ustvariti s turističnimi prevozi. Predvsem pa je izvajalec dolžan zagotoviti kontinuiteto izvajanja storitev za čas trajanja pogodbe, se pravi v primeru gospodarske javne službe, čeprav bi se mogoče med tekom trajanja te pogodbe izkazala donosnejša tržna priložnost. Imam pripravljenih tudi nekaj poročil oziroma številk, koliko je bilo do sedaj izplačanega, ampak mogoče potem kasneje v debati, če bo za to interes.

Kar se pa tiče še ene stvari, torej finančnega ukrepa SID banke za namene financiranja naložb in tekočega poslovanja gospodarskih subjektov v višini 35 milijonov. Mislim, da ste imeli prejšnji teden kolegi iz Obrtne zbornice z našim ministrom sestanek na Obrtni zbornici, pa z ministrom za gospodarski razvoj, pa s finančnim ministrstvom, pa z okoljem sestanek, kjer je bilo to tudi omenjeno, pa mislim, da so bili nekateri sklepi sprejeti. Torej, za ostale, to gre za ukrep finančnega inženiringa, ki je namenjen za financiranje gospodarskih subjektov na področju cestnih prevozov. V okviru tega ukrepa se bo omenjenim gospodarskim subjektom omogočila pridobitev dolgoročnih kreditov po variabilni obrestni meri, od minimalno 100 tisoč do maksimalno 800 tisoč evrov za posamezno podjetje, pri čemer je namen financiranja tekoče poslovanje v tekočem in naslednjem koledarskem letu. Lahko rečem, da je ukrep v fazi, kot sem omenil uvodoma, realizacije. Vlada je na februarski seji podala soglasje ključnim elementom ukrepa finančnega inženiringa za namen financiranja teh gospodarskih objektov. In kot sem seznanjen danes je zadeva tudi bila v usklajevanju, tako da jaz mislim, da v nekih prihodnjih dneh bo zadeva na vladi. Mislim, da je Ministrstvo za finance že ta predlog posredovalo na vlado, tako da lahko je zagotovilo, ki ga je dal minister oziroma ki so ga dali trije ministri prejšnji teden zaenkrat deloma realizirano. Ko bo vlada to sprejela pa seveda lahko štejemo kot realizirano.

Hvala lepa.