Spoštovani gospod predsednik, predstavnik in predstavnica vlade, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gostje.

V principu je znižanje davkov ukrep, ki je praviloma dobro sprejet, ki dvigne kupno moč prebivalstva zaradi večjih neto dohodkov, ki krepi gospodarski potencial in ki tudi dviguje konkurenčnost in to je za majhno izvozno usmerjeno gospodarstvo pomembno. Ampak v tem primeru imamo opravka z zelo obsežnim paketom davčnih sprememb. Ta paket znaša preko 900 milijonov evrov, če pa k temu dodamo še tisto kapico na prispevkih, potem pa je letni učinek preko ene milijarde evrov letno, to pa znaša približno 2 % pričakovanega bruto domačega proizvoda. In zato so seveda na mestu nekateri pomisleki. In preliminarno bi jaz lahko navedel tri skupine pomislekov. Prva skupina pomislekov je postopkovne narave. Namreč Slovenija je sprejela obvezujoče proračunske načrte do leta 2024, sprejela je tudi pakt stabilnosti v vseh teh dokumentih. Tovrstne tako obsežne spremembe niso eksplicitno navedene in verjetno tudi niso upoštevane. Celo pred nekaj dnevi je izšel proračunski memorandum in tudi ta niti z besedo ne omenja teh velikih davčnih sprememb. Druga skupina pomislekov se nanaša na možnosti kompenzacije. Namreč gre za zopet ukrepe z velikim obsegom, z velikim fiskalnim učinkom in pričakovali seveda bi, da imamo tukaj izračune. Res je, da po statičnem izračunu imamo milijardo in čez primanjkljaja, da bi dinamični izračun, ki upošteva naraščanje produktivnosti in bruto domačega proizvoda kaj spremenil, ampak prednost sprejme Državni zbor tako pomembno odločitev, bi seveda moral biti seznanjen z izračuni kaj pravzaprav to pomeni in kakšne so možnosti za kompenzacijo tega velikega negativnega učinka na prihodkovni strani. Tretji sklop pomislekov se nanaša na koncept makroekonomske politike. Namreč trenutno je makroekonomska in s tem tudi fiskalna politika ekstremno ekspanzivna, tako monetarna kot fiskalna in ukrep znižanja davkov pomeni še stopnjevanje ekspanzivnosti fiskalne politike. Glede na to, da pa se pričakuje odboj in visoka gospodarska rast v prihodnjih letih oziroma vsaj odboj je vprašanje ali je smiselno še pospeševati ekspanzivno fiskalno politiko ali pa je počasi treba razmišljati tudi o tem kako javne finance ponovno sanirati, kajti zbudili se bomo z zelo visokim javnim dolgom, ki je predvsem posledica učinkov pandemije, ampak na vsak način to je javni dolg, ki bo močno narastel. In tudi ne vemo kako dolgo bo lahko monetarna politika lahko suportirala tako ekspanzivno fiskalno politiko. Sedaj jo, ampak znaki inflacije so svarilo.

Nihče noče, ne vem, Nemčija iz leta 1922 ali pa Jugoslavije iz leta 1989, kamor lahko vodijo zdrsi monetarne politike, takrat ko se začne pojavljati inflacija. Seveda končno odločitev o tem ali so javne finance vzdržne ali ne, ne bo sprejel niti fiskalni svet, pa niti Državni zbor ne. Sprejeli jo bodo investitorji, ali bodo slovenske državne obveznice še naprej dovolj privlačne za investitorje in se bodo odločili za nabavo, za vključitev slovenskih državnih obveznic v svoj portfelj, pod takšnimi pogoji, ki lahko ustrezajo tudi nam. Trenutno nam zaradi nizke obrestne mere in dolge ponujene ročnosti. Ampak vedeti moramo, da Slovenija tudi za vzdrževanje obstoječe ravni dolga mora letno financirati dve do tri milijarde, torej izdati obveznice in najti kupce zanje, v kolikor pa pride do povečevanja javnega dolga pa še ustrezno več. In torej končna ocena naše fiskalne politike je pravzaprav v rokah kupcev državnih obveznic.

Hvala lepa.