Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci.

Dovolite mi, da najprej na kratko predstavim poglavitne cilje, ki jih naslavljamo z rešitvami davčne reforme. Strinjamo se, da smo z različnimi interventnimi zakoni pomagali prebivalstvu in podjetjem v časih, ko so negativni šoli v gospodarstvu povzročili neravnovesja. Prihajamo v obdobje, ko moramo v prvi vrsti iskati sistemske in splošnejše ukrepe, ki bodo pripravljeni na dolgi rok. Davčna reforma, ki jo sestavlja več novel zakona prinaša in zasleduje več ciljev. Med drugim krepitev konkurenčnosti poslovnega okolja, kar bo vplivalo na vzdržno gospodarsko rast, več zaposlenih, razbremenitev dela, kar je pri okrevanju po pandemiji še posebej pomembno, z dodatnimi ukrepi na področju davčnih olajšav in oprostitev v gospodarstvu pa poskrbeti tudi za možnost povečanja investicij. Temeljni razlog za spremembe je neugodna struktura davkov v Sloveniji, predvsem na področju obremenitve dela. Ocenjuje se, da je ravno obremenitev dela tisti dejavnik, ki negativno vpliva na konkurenčnost. Pri tem ne moremo mimo mednarodnih primerjav. Če pogledamo podatke, ima Slovenija pri samski osebi s povprečno plačo davčni primež v višini 42,9 % v letu 2020, medtem ko je povprečje OECD držav 34,6 %. Torej imamo za 8,3 odstotno točko višji davčni primež. Ta odstotek se je z zviševanjem plače le še povečuje. Predlagano je postopno zvišanje splošne olajšave. Pri tem bodo na boljšem vsi zavezanci, ki plačujejo dohodnino. Imeli bodo višje neto dohodke, bo pa seveda zaradi progresije pri odmeri dohodnine vpliv glede na višino dohodka različen. Razbremenitev bo postopna, saj se bo splošna olajšava postopno zviševala od višine 4500 evrov do 7500 evrov v letu 2025. Ta znesek je bil določen v višini nujno potrebnih stroškov za življenje. Neetično je obdavčiti tisti denar, ki je nujno potreben za življenje, vsekakor pa zavezancev, ki že danes ne plačujejo dohodnine spremembe ne morejo prinesti povišanja dohodkov. Visoko strokoven kader, ki v veliki meri prispeva k dodani vrednosti podjetij, je s tem dvigu produktivnosti in ohranjanju gospodarske aktivnosti, moramo razbremeniti, zato predlagamo znižanje najvišje dohodninske stopnje iz 50 na 45 %. Povprečje EU s 27 na za leto 2021 namreč znaša 38,8 %. Poleg tega predlagamo spremembo obdavčitve plačila poslovne uspešnosti. Učinek znižanja najvišje stopnje vpliva res le na manjše število zavezancev, vendar dajemo s tem pozitiven signal za konkurenčnost in nenazadnje bomo s tem vplivali na višjo gospodarsko rast. Opozarjamo namreč, da imajo najvišje davčne stopnje negativen vpliv na gospodarstvo kot celoto.

Sklop vseh ukrepov bo tako v podjetjih zagotovil višje neto plače, ob enakih stroških dela za vse zaposlene, kar bo imelo pozitiven vpliv na produktivnost in učinkovitost. Predvsem pri visoko izobraženem kadru je to še posebej pomembno, saj se zmanjša možnost odliva najproduktivnejših v tujino, omogočena pa je tudi možnost odpiranja delovnih mest, ki so se zaradi davčne obremenitve v Sloveniji selila v tujino. Novela Zakona o dohodnini prinaša tudi določene razbremenitve na področju obdavčitve dohodkov iz kapitala in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem. Osrednji cilj teh razbremenitev vsekakor ni samo razbremenitev najpremožnejših, ampak razbremenitev vseh s to vrsto dohodka. S predlagano spremembo Zakona o dohodnini bo zavezanec lahko vključil dohodke iz kapitala in dohodke iz oddajanja premoženja v najem v letno odmero dohodnine, to pomeni dodatno možnost za razbremenitev zavezancev z nižjimi dohodki. Znižanja stopnje davka na dohodke s kapitala zasledujemo preprečevanje bega kapitala in izboljšujemo konkurenčnost kapitalskega trga. Ponovno uvajamo tudi tako imenovano seniorsko olajšavo, ki je bila odpravljena z davčnim letom 2014, vendar se vse od odprave olajšave vrstijo predlogi po njeni ponovni vzpostavitvi. Dejstvo je, da se stroški preživetja za upokojence, zlasti za zdravstvene storitve, zdravila, kot tudi ostale storitve povezane z dolgotrajno oskrbo povečujejo. Z uvedbo seniorske olajšave v višini 1500 evrov se bo razbremenilo upokojence z dohodki do 1433 evrov, kar bo vplivalo tudi na njihov socialni položaj. Strinjamo se, da predlagane rešitve same po sebi res znižujejo prihodke državnega proračuna, vendar imajo tudi bolj pomemben učinek, to je razbremenitev dela. Višji neto dohodki bodo pozitivno vplivali na javne finance, saj se bo povečala potrošnja, na drugi strani pa bodo podjetja imela možnost zaposlovanja strokovnega visoko izobraženega kadra, ki pozitivno vpliva na rast podjetja, večjo produktivnost in s tem višje dobičke podjetij. Ne smemo zanemariti tudi pozitivne učinke sprememb na področju davčnih olajšav, kar bo podjetja spodbudilo tudi k investicijam in povečanjem dodane vrednosti. Sklop vseh predlaganih ukrepov bo povečal konkurenčnost poslovnega okolja v Sloveniji, s čimer se bo dosegla rast in razvoj slovenskega gospodarstva. Poleg tega bomo z vidika reševanja javnih financ določene dodatne prihodke pridobili tudi na finančni upravi preko različnih nadzornih funkcij in zmanjševanjem in obvladovanjem davčnega dolga. Vse skupaj bo postopno po letih nevtraliziralo skupni učinek davčne reforme. Z vidika financiranja občinskih proračunov pa poudarjam, da v primeru, da sredstva iz naslova dohodnine ne bodo zadoščala za pokrivanje zakonsko določenih nalog, se bo občinam zagotovila tako imenovana finančna izravnava strani državnega proračuna. To pomeni, da rešitve zakona iz naslova dohodnine ne bodo imele neposrednega vpliva na prihodke občinskih proračunov. Ob vsem tem moramo pogledati tudi makroekonomske kazalce. Po zadnjih napovedih Evropske komisije za leto 2021 Sloveniji napovedujejo rast BDP-ja za 4,9 %, kar pomeni za 0,3 odstotne točke več, kot je v pomladanski napovedi UMER-ja, v letu 2022 pa rast v višini 5,1 %, kar je za 0,7 odstotne točke več, kot je v pomladanski napovedi UMER-ja. Torej projekcije prihodkov kažejo ponovno rast, začrtana fiskalna pot pa zagotavlja postopno zniževanje primanjkljaja pod 3 % BDP-ja do leta 2024.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Sklop vseh predlaganih ukrepov bo torej spodbudil okrevanje gospodarstva po epidemiji covid-19 in davčno razbremenitev posameznike. S tem se bo okrepila konkurenčnost poslovnega okolja, kar bo vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in tudi na povečevanje mednarodne konkurenčnosti Slovenije. Upoštevaje navedeno predlagam, da ne podprete predlaganih sklepov navedenih v zahtevi za sklic seje.

Hvala.