Hvala lepa. Lep pozdrav. Dobro jutro vsem skupaj.

To sejo smo sklicali zaradi zaskrbljenosti kaj bo vladna davčna politika pomenila za javne finance te države na dolgi rok. Namreč vlada se trenutno obnaša, kot da je denarja neomejeno. Ampak nekaj so enkratni ukrepi, ki jih sprejema zaradi covida in te so lahko kadarkoli ukinjeni ali pa suspendirani, ko ne bodo več potrebni, nekaj drugega so pa trajne strukturne reforme, kot je davčna reforma, ki bodo trajno zarezale v javne finance. In tukaj se pogovarjamo o dopolnitvah zakona o davku o dohodku pravnih oseb, zakona o spremembah Zakona o dohodnini, Zakona o davku na dodano vrednost in Zakona o debirokratizaciji, ki prinaša antisocialno kapico. Vsi ti zakoni skupaj bodo v proračun navrtali 900 milijonov evrov letnega minusa. In ponavljam, ne govorimo o enkratnih ukrepih, ampak govorimo o sistemskih ukrepih, ki bodo ostali in preživeli to vlado, če ne bodo odpravljeni. To je zelo nevarna igra, ker poglejte, po eni strani, lani je proračunski primanjkljaj znašal 3,5 milijarde evrov, neto javni dolg je narasel za 5,8 milijard evrov. To je ogromno. In letos so trendi še bolj zaskrbljujoči. Če se ne motim je vlada v treh mesecih pridelala toliko primanjkljaja, kot ga je po programu predvidela za pol leta. In zdaj vlada po eni strani napoveduje v svojih proračunskih dokumentih za obdobje od 2021-2024, da bo proračunski primanjkljaj se iz 8,6 % v letu 2021 zmanjšal na 2,8 % v letu 2024, po drugi strani pa sprejema te znižanja davkov, ki bodo ustvarila 900 milijonov evrov letnega primanjkljaja v teh letih, kar seveda na noben način ne gre skupaj, razen če se je že vnaprej odločila ali pa če namerava na prihodnje vlade prevaliti varčevalne ukrepe. Tak scenarij smo s strani vlade Janeza Janše enkrat že videli in sicer prva vlada Janeza Janše je med leti 2005 in 2007 izvedla takšne davčne ukrepe. Odpravila je zgornjo 50 % dohodninsko stopnjo, znižala je davek na dobiček iz 25 na 20 %, uvedla cedularno obdavčitev kapitalskih dohodkov in proračuni so po letu 2007 izgubili približno milijardo evrov na leto. To je seveda pomenilo veliko breme za javne finance, ko je izbruhnila finančna kriza in ko je izbruhnila finančna kriza se je druga vlada Janeza Janše lotila reševanja javnih financ z varčevalnimi ukrepi. Leta 2012 so proračunske izdatke zmanjšali z rezi v seveda v socialno državo, zdravstvo, kulturo in tako naprej, z okoli 600 milijonov evrov, ampak seveda država ni gospodinjstvo in v krizi je treba povečevati količino denarja v obtoku, namesto da ga režeš, zato so bili tudi te varčevalni ukrepi kontra produktivni. Prvič, plačali so jih revni. Drugič, javni dolg je ravno po varčevalnih ukrepih začel vrtoglavo naraščati iz 53,6 % BDP v letu 2012 na 70 % BDP v letu 2013. Tako, da kar hočem opozoriti je, da kot sem zadnjič rekel na televiziji, da se ta vlada obnaša nekako po tisti frazi Madam de Ponpadour, ona je bila žena oziroma priležnica Ludvika XV, zadnjega francoskega, / oglašanje iz dvorane/ XIV, francoskega kralja, ki je rekla z nami potop. Se pravi zdaj bomo vsem razdelili oziroma dali velike obljube o višjih penzijah, višjih plačah, davčnih razbremenitvah in tako naprej, kaj bo po mandatu te vlade nas pa ne zanima. Kako se boste soočali z javnim dolgom, ki ga je ta vlada napravila, kako se boste soočali z davčnimi rezi, ki jih je ta vlada inštalirala v sistem, kako se boste soočali z državo kakršno vam bomo zapustili, to nas pa ne zanima oziroma maksima trenutno je poskušati z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi si pridobiti ali pa kupiti čim večjo priljubljenost dovolitev, da lahko takrat kapitalizirajo, kar zdaj počnejo. Ampak pejmo po vrsti. Davčne reforme, ki jih sprejemajo ne bodo koristile večini prebivalstva, ampak zgolj zelo ozkemu sloju najbogatejših. Sprejema se namreč socialna oziroma jaz ji bom rekel antisocialna kapica, ki bo koristila samo ljudem z plačami nad šest tisoč evrov bruto, kar pomeni nekaj tisoč ljudi v tej državi. Potem sprejema se znižanje davčne stopnje za najvišji dohodninski razred, ki bo spet koristilo ozkemu krogu 4500 izbrancem. Predvideva se znižanje davkov na pasivne prihodke, kot je davek na oddajanje stanovanj, to bo spet koristilo predvsem tistim, ki oddajo stanovanja ali pa več stanovanj. Naj opozorim, da je v Sloveniji nekaj deset zavezancev, ki z oddajo nepremičnin zasluži več kot 150 tisoč evrov letno in to je že zdaj problem, ker ljudje, ki oddajo nepremičnine in imajo v lasti več nepremičnin verižno kupujejo nepremičnine kot investicijo, obdavčeni so po enaki stopnji ne glede na količino denarja, ki ga z oddajo stanovanj zaslužijo, cene pa zaradi kupovanja stanovanj, kot investicije rastejo in mladi ne morejo več do njih, tudi do najemniških je težko priti. Lahko pogledate, to ni več težava samo v Ljubljani, tudi v Kranju se zdaj naenkrat oddajo 45 kvadratna stanovanja po 600 evrov na mesec. In vlada vsem tem momentom priliva olje na ogenj, hkrati pa bo samo socialna kapica, zato smo tudi vabili direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in tako naprej, samo socialna kapica bo zarezala za 120 milijonov v pokojninsko blagajno in 70 milijonov v zdravstveno blagajno. Zakon o dohodnini bo pomenil preko 700 milijonov evrov izgube v javnih financah, kdo in kako bo to pokril pa očitno na tej točki nikogar ne zanima. Ali bomo to plačali z nižjo dostopnostjo zdravstva, bomo to plačali z manjšimi pokojninami, o tem se nihče ne sprašuje, predvsem pa ne vidimo kako to gre skupaj s temi vladnimi proračunskimi dokumenti, ki jih hkrati z drastičnim nižanjem davkov za skoraj milijardo evrov, hkrati napovedujejo, da se bo kar nekako čudežno zmanjšal proračunski primanjkljaj za več kot trikrat do leta 2024.

Edino, kar lahko razberemo iz vladnih dokumentov je, da nekako namigujejo, da se bo kompenziralo izpad davkov češ z večjo produktivnostjo in novimi delovnimi mesti, ampak naj opozorim, da če bi hoteli 900 milijonov evrov zbrati z dohodnino, bi potrebovali 300 tisoč novih delovnih mest s povprečno plačo ustvariti, da bi ta denar dobili v proračun, kar je seveda popolna znanstvena fantastika in to bo lahko predsednik fiskalnega sveta več povedal, vrnila se bo zgolj manjša vsota oziroma manjši del izgubljenih sredstev. Tako, da zato sklicujemo to sejo, kjer bi želeli sprejeti naslednje sklepe. In sicer, da Komisija za nadzor javnih financ ocenjuje, da je ta predlagani davčni paket predstavlja prekomerno tveganje za javno finančno vzdržnost sektorja države. Drugič, da KNJF ocenjuje, da bo vladni sveženj davčnih zakonov v največji meri povečal dohodke najbogatejših, v najmanjši meri pa najrevnejših davčnih zavezancev in s tem prispeval k povečanju dohodkovne in premoženjske neenakosti v Sloveniji. Tretjič, da komisija ocenjuje, da vladni sveženj predstavlja neprimeren fiskalni odziv na aktualno gospodarsko krizo. To utemeljujemo s tem, da se z davčnimi stimulusi ne da poganjati gospodarstva, ti imajo zelo omenjene in kratkotrajne učinke, če bi hoteli zagnati gospodarstvo, potrebujemo javne investicije, ne pa odpustke, predvsem na pri ljudeh, ki imajo najmanjšo kot bi Keynes rekel mejno nagnjenost k potrošnji, se pravi te ki že zdaj zelo dobro zaslužijo ali pa dobijo z naslova dobičkov ali pa prihodkov iz kapitala. In četrtič, KNJF predlaga fiskalnemu svetu, da v roku 30 dni pripravi celovito analizo učinkov vladnega svežnja davčnih zakonov in jo posreduje Komisiji za nadzor javnih financ. Toliko za uvod, da ne bom predolg, pa se velim razprave.