Hvala, gospod predsednik, spoštovane poslanke, poslanci, dober dan.

Dovolite, da vam posredujem nekaj bistvenih poudarkov iz izhodišč za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za konkurenčnost in rast, ki bo potekala 27. in 28. maja v Bruslju. Prvi dan zasedanja Sveta za konkurenčnost se bodo ministri, pristojni za industrijo in notranji trg, v okviru zakonodajnih dejavnosti seznanili s poročiloma o napredku glede zakonodajnih dosjejev DSA in DMA. V okviru nezakonodajnih dejavnosti bodo ministri razpravljali o prenovljeni industrijski strategiji, o pomenu svežnja digitalnih storitev za konkurenčnost EU. Pod točko razno se predvideva tudi predstavitev programa slovenskega predsedovanja Svetu EU.

Potem v drugem dnevu v popoldanskem delu zasedanja 28. 5. je v okviru Sveta za konkurenčnost oziroma ministrov, pristojnih za vesolje, predviden sprejem sklepov Sveta z naslovom Novo vesolje za ljudi in pa sklepov Sveta z naslovom Vesolje za ljudi na evropskih obalnih območjih. Ministri, pristojni za vesolje, bodo opravili tudi politično razpravo na temo boljšega pozicioniranja EU v upravljanju vesoljskega prometa.

Zdaj pa bi nekaj kratkih besed o posameznih točkah dnevnega reda. Točki ena in dve sta formalne narave, točke od tri do pet pa se bodo na Svetu obravnavale skupaj. Tretja točka, torej predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu za digitalne storitve, tukaj se bo obravnavalo poročilo o napredku. In pa točka štiri, predlog uredbe o tekmovanjih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju. Tudi tukaj bo poročilo o napredku. Obe poročili je pripravilo portugalsko predsedstvo. V njem so med drugim povzeta bistvena vprašanja, ki ostajajo odprta med pogledi posameznih držav članic. Slovenija poročilo o napredku pozdravlja in verjame, da bosta poročili dobra podlaga za nadaljnja pogajanja v Svetu EU med našim predsedstvom.

Točka pet je točka o spodbujanju konkurenčnosti EU in globalni vpliv na podlagi ambicioznega svežnja o digitalnih storitvah. Tukaj bo opravljena politična razprava. V okviru te nezakonodajne točke se načrtuje razprava na temo vpliva svežnja o digitalnih storitvah, tako imenovani DSA sveženj, to se pravi vpliv DSA svežnja na konkurenčnost EU. Sveženj po mnenju portugalskega predsedstva predstavlja nov mejnik za Evropsko unijo, digitalno prihodnost. In lahko Evropski uniji omogoči globalni vodilni položaj. Pomen DSA svežnja je močnejši, varnejši in bolj zaupanja vreden notranji trg, ki sloni na ideji poštene konkurence. Slovenija podpira prednostno obravnavo svežnja DSA, saj v tem vidi enkratno priložnost, da EU harmonizira zakonsko ureditev delovanja digitalnih platform ter omogoči evropskih inovativnim zagonskim oziroma malim in srednjim podjetjem izkoristiti priložnosti na delujočem enotnem digitalnem trgu. Vpliv svežnja DSA bo pa globalen, saj bo sodobna in jasna zakonodaja, ki bo uravnoteženo upoštevala interese različnih deležnikov, ustvarila bolj transparentno in pošteno internetno okolje za vse. Menimo, da je predlog svežnja DSA, ki ga je pripravila Evropska komisija, kvaliteten in da ne potrebuje temeljnih sprememb, saj bi se v nasprotnem primeru lahko znašli v večletnem usklajevanju predlaganih uredb, kar bi v hitro spreminjajočem se digitalnem svetu vsekakor zmanjšalo njun globalni potencial ter pozitivne vplive na evropske uporabnike in podjetja.

Točka šest. Posodabljanje nove industrijske strategije za Evropo. Izredni pomen zagotavljanja dostopa do kritičnih surovin. Pod to točko bodo ministri podali prve odzive držav članic na posodobljeno industrijsko strategijo EU, ki jo je Komisija skupaj s tremi spremljajočimi dokumenti objavila 5. 5. 2021. Prenovljena strategija potrjuje prednostne naloge iz marca 2020, obenem pa podaja odziv na izkušnje, pridobljene med krizo covid-19, da bi se spodbudilo okrevanje in povečala odprta strateška avtonomija EU. Osredotoča se na tri ključna področja, in sicer na okrepitev odpornosti enotnega trga, na obravnavanje strateških odvisnosti EU in pa na pospešitev zelenega in digitalnega prehoda industrije EU. Pod prvo točko, torej pod okrepitvijo odpornosti enotnega trga je kriza razkrila, da je ključnega pomena ohranjati prosti pretok oseb, blaga, storitev in kapitala na enotnem trgu ter da je treba sodelovati za okrepitev odprtosti enotnega trga proti motnjam. Komisija bo zato predlagala instrument enotnega trga za izredne razmere. V celoti izvrševala direktivno o storitvah, okrepila nadzor trga proizvodov, mobilizirala znatne naložbe v podporo malim in srednjim podjetjem, zasnovala in uvedla sheme alternativnega reševanja sporov za preprečevanje zamud pri plačilih za mala in srednja podjetja.

Pod točko obravnavanja strateških odvisnosti, odprtost za trgovino in naložbe je za EU, ki je velika uvoznica in izvoznica, prednost ter vir rasti in odpornosti. Vendar je pandemija spodbudila tudi večjo ozaveščenost o potrebi po analizi in obravnavi tehnoloških in industrijskih strateških odvisnosti. Komisija je zato izvedla analizo proizvodov iz občutljivih ekosistemov, od katerih je EU močno odvisna. To so predvsem proizvodi iz ekosistemov energetsko intenzivnih industrij, kot so surovine, in zdravstvenega ekosistema, kot so farmacevtske sestavine. Predstavila je rezultate šestih poglobljenih pogledov na področjih surovin, baterij, aktivnih farmacevtskih sestavin, vodika, polprevodnikov ter tehnologij v oblaku in tehnologij za računalništvo. Prizadeva si za diverzifikacijo mednarodnih dobavnih verig in sklepanje mednarodnih partnerstev. Podpira nova industrijska zavezništva in pomembne projekte skupnega strateškega pomena. Napoveduje tudi strategijo standardov.

In še pod točko pospešitve dvojnega prehoda. Industrijska strategija predstavlja tudi prvo analizo 14 industrijskih ekosistemov. Poudarja tudi pomen povečanja naložb za dvojni prehod. To je iz pobude next generation EU. Razprava ministrov se bo v povezavi s prenovljeno industrijsko strategijo osredotočila tudi na dostop do kritičnih surovin, saj posodobljena industrijska strategija in njena analiza strateških odvisnosti in zmogljivosti EU opozarja na odvisnost Evropske unije od dobave surovin iz tretjih držav, tukaj predvsem govorijo o Kitajski, Turčiji in Afriki. Evropska industrija se namreč sooča z visoko uvozno odvisnostjo od surovin, nestabilnostjo njihovih cen in oteženim dostopom do surovin, kar velja predvsem za tako imenovane kritične surovine. Industrija EU je začela prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, vendar še vedno ostaja preveč odvisna od pretoka na novo pridobljenih surovin, trgovanja z njimi, njihove predelave in končno njihovega odlaganja v obliki odpadkov ali emisij. Zgolj 12 % materialov, ki jih uporablja industrija v Evropski uniji, izvira iz recikliranih materialov.

Potem bosta še točki sedem in osem. Ministri bodo tudi potrdili sklepe Sveta o turizmu in boljši zakonodaji. Kar se tiče sklepov Sveta o turizmu v podporo kratkoročnemu okrevanju evropskega turizma, je portugalsko predsedstvo pripravilo osnutek sklepa Sveta EU, turizem v Evropi za naslednje desetletje, trajnostni, odporni, digitalni, globalni in socialni. Slovenija je v postopku usklajevanja osnutka sklepov sodelovala s svojimi predlogi in pobudami in tudi podpiramo sklepe Sveta EU. Turizem v Evropi za naslednje desetletje, trajnostni, odporni, digitalni, globalni in socialni, saj odražajo skupne usmeritve in priporočila za nadaljnje okrevanje in oživitev evropskega turističnega ekosistema v naslednjem desetletju, ki ga je virusna kriza izjemno prizadela, in hkrati pomenijo podlago za načrtovanje srednjeročne in dolgoročne strategije za prihodnost evropskega turizma.

V okviru predsedovanja Svetu EU je Portugalska pripravila osnutek sklepov na temo podatkovne tehnologije in umetne inteligence, ki lahko pripomorejo k izboljšanju procesa priprave zakonodaje. Slovenija se s predlaganim osnutkom sklepov Sveta EU strinja in ga podpira.

Pod točko razno v okviru točke se bodo ministri seznanili z informacijo Evropske komisije, in sicer zakonodajnim predlogom o tujih subvencijah in z rezultati pregleda trgovinske politike EU. In če gremo zdaj še na drugi dan. Pod točko 13, sklepi Sveta Novo vesolje za ljudi. Novo vesolje prinaša družbeno ekonomske koristi in pomembno prispeva k doseganju ciljev zelene in digitalne transformacije Evropske unije. Vsebina sklepov se nanaša na koncept in dinamiko evropskega vesoljskega sektorja kakor tudi na pristop in ključne programe EU za krepitev novega vesolja. Izpostavljen je pomen področja opazovanja Zemlje, umetne inteligence, kibernetske varnosti programov, Copernicus, EGNOS in Galileo, potreba po novi gradnji finančnih mehanizmov in vključenost vseh ključnih akterjev. V okviru sklepov sta kot prioritetni aktivnosti na ravni EU opredeljeni strategija za tako imenovano novo vesolje in akciji načrt EU SPA za implementacijo aktivnost na področju vesolja, pri čemer je pomembna tudi krepitev kompetenc.

Slovenija podpira predlog besedila sklepov, saj meni, da mora Evropa v smislu strateških usmeritev okrepiti prizadevanja za krepitev vesoljskega sektorja, ki lahko pomembno prispeva k okrevanju po pandemiji, trajnostnemu razvoju in digitalizaciji. Slovenija posebej izpostavlja, da je potrebno okrepiti sodelovanje vseh ključnih akterjev na nacionalni in nadnacionalni ravni ter upoštevanje obstoječih kompetenc in tehnoloških zmogljivosti pri implementaciji vesoljskega programa EU. Tukaj govorimo zlasti o ES-i.(?)

Slovenija podpira tudi osredotočenost na nadgradnje mehanizmov financiranja v podporo malim in srednjim podjetjem.

Pri točki 13 sklepi Sveta o vesolju za ljudi na evropskih obalnih območjih. Predlog sklepov Sveta je bil pripravljen z namenom ozaveščanja o specifičnih potrebah prebivalcev Evropske unije na priobalnem pasu. Sklepi pozivajo Evropsko komisijo, da ustrezno koordinira obstoječe iniciative in organizacije, ki se ukvarjajo s stanjem obalnega področja, le-ta so namreč specifična, zato je potrebna posebna obravnava in razvoj dodatnih storitev. V okviru programa Copernicus so na primer bile oblikovane storitve, ki naslavljajo tematska področja, kot so ozračje, morsko okolje, kopno, podnebne spremembe, varnost in izredne razmere. Vendar pa nobena od teh storitev ni v celoti uporabna za nadzor stanja v obalnem pasu. Tekom razprave je Slovenija opozorila, da se je potrebno izogibati podvajanju aktivnosti in da izvajalci bodočih aktivnosti ne smejo biti vnaprej določeni. Slovenija tako podpira besedilo sklepov Sveta o vesolju za ljudi na evropskih obalnih območjih in podpira nadaljnje aktivnosti za boljšo izrabo obstoječih kapacitet za potrebe obalnih območij.

Pod točko 15, k boljšemu položaju Evropske unije pri urejanju vesoljskega prometa, tukaj bo opravljena politična razprava. Vesolje je zaradi eksponentne rasti vesoljskega prometa in števila vesoljskih odpadkov vse bolj obremenjeno, kar vpliva tudi na varnost vesoljske infrastrukture in aktivnosti. Na nivoju Združenih narodov že dlje časa potekajo pogovori o oblikovanju nove, mednarodne zakonodaje, ki bi celovito urejala področje upravljanja vesoljskega prometa. Potrebno je sprejeti skupno stališče EU, ki bo podlaga za razprave na mednarodni ravni. Le-to naj bi bilo usklajeno z državami članicami in sprejeto v prvi polovici leta 2022. Vprašanje za razpravo, vprašanja za razpravo pod to točko se nanašajo na glavne vidike, ki bi jih države članice želele izpostaviti glede vesoljskega prometa. Gre za pomemben dosje, ki bo ena od prioritet na področju vesolja tekom predsedovanja.

Slovenija meni, da je za področje upravljanja vesoljskega prometa in uveljavljanja interesa Evropske unije glede trajnostnega razvoja, varnosti in zaščite investicij v vesoljski sektor potrebno, potreben koordiniran pristop na ravni Evropske unije in vključenost vseh ključnih akterjev. Slovenija poudarja, da je potrebno skupno stališče EU, ki bo podlaga za razprave na mednarodni ravni, in s tretjimi državami oblikovati hitro, ključno je spodbujanje industrije Evropske unije in njenih držav članic ter posodobitev instrumentov financiranja. Na ravni EU je potrebno izboljšati sistem spremljanja in zaznavanja objektov v vesolju. Izpostavlja možnost izvedbe simulacij in izdelavo ocene tveganja glede morebitnih trkov na podlagi podatkovnih baz ter izdelavo katalogov vesoljskih objektov. Slovenija podpira oblikovanje standardov in normativov na ravni EU. Pri oblikovanju le-teh ima lahko na podlagi kompetenc pomembno vlogo ESA(?). Slovenija je izpostavila tudi potrebo bo aktivnem odstranjevanju vesoljskih odpadkov. Tako. Hvala za pozornost.