Predsedujoči, hvala za besedo in lepo pozdravljeni vsi prisotni v dvorani. Kot je že bilo omenjeno, bom predstavil izhodišča za udeležbo delegacije na zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo. Delegacijo bo vodil pristojni minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek.

Tokrat gre za vsebinsko pomembno zasedanje, saj se bo nadaljevala orientacijska razprava v kontekstu cilja portugalskega predsedstva, da se do konca meseca doseže politični dogovor glede zakonodajnega svežnja o reformi skupne kmetijske politike po letu 2020. Poleg tega se bo minister srečal s slovenskimi poslanci Evropskega parlamenta v okviru priprav na predsedovanje Slovenije Svetu EU, prav tako so načrtovana bilateralna srečanja z drugimi državami na temo prednostnih nalog slovenskega predsedstva. Same točke na dnevnem redu so kmetijske in so nekako strnjene v pet točk.

Prva točka bo s področja fitosanitarnih zadev, kjer bo komisija predstavila dve študiji, in sicer študijo o možnosti Unije za posodobitev obstoječe zakonodaje o proizvodnji in trženju rastlinskega reprodukcijskega materiala, in pa drugo študijo o pravnem statusu novih genomskih tehnik(?). Pod drugo točko bo komisija predstavila akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave v okviru strateškega dokumenta, ki izhaja iz strategije od vil do vilic. Pod tretjo točko bodo sprejeti sklepi Sveta, ki določajo prednostne naloge Evropske unije za vrh Združenih narodov o prehranskih sistemih za leto 2021. Tu gre za pomemben mednarodni dogodek, ki se bo odvijal v času slovenskega predsedovanja. Predvrh bo tako julija 2021 in pa sam vrh septembra 2021. V okviru četrte točke bodo v ospredju na tem zasedanju zakonodajni sveženj o reformi skupne kmetijske politike in pa pod točko razno, kjer bo Poljska poročala o skupni izjavi, sprejeti pretekli mesec, s strani kmetijskih ministrov iz Višegrajske skupine ter Bolgarije, Hrvaške, Romunije, in sicer o priložnostih in izzivih kmetijskih gospodarstev v luči strategije od vil do vilic.

Če mi dovolite, da sedaj nekoliko bolj podrobno predstavim posamezne točke. Torej prvo, študija o možnosti Unije za posodobitev obstoječe zakonodaje o proizvodnji in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala. Komisija bo predstavila torej študijo, namreč predlog uredbe o rastlinskem razmnoževalnem materialu iz sklopa zakonodajnega svežnja, pametnejša pravila za bolj varno hrano, katerega cilj je bil ustvariti skupni in poenostavljen okvir za vse sektorje, kjer je komisija po dveh letih razprave oziroma zaradi zavrnitve s strani Evropskega parlamenta to prej umaknila. Študija opredeljuje nekako tri scenarije, in sicer scenarij 1, brez sprememb, torej ohranjamo status quo, scenarij 2, gre za izboljšati postopke in skladnost zakonodaje in uvesti ad hoc ukrepe za povečanje trajnosti, in pa scenarij 3, prilagajanje tehnološkemu razvoju, izboljšati dostop do genskih virov in skladno obravnavati cilje trajnosti.

Če predstavim stališče Slovenije, kjer se strinjamo, da bi bilo treba posodobiti oziroma nadgraditi zakonodajo Unije, ki ureja pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala, ob upoštevanju zadnjega znanstvenega in tehnološkega napredka ter novih tehnologij pridelave ter jo bolj uskladiti z ostalo zakonodajo Unije. Pri tem želim izpostaviti, da bi morala nova zakonodaja zagotavljati bolj enakopravne pogoje za vse izvajalce dejavnosti, s tem da ne bi dopuščala različnih razlag oziroma različne uporabe določb zakonodaje.

Kar se tiče gozdnega reprodukcijskega materiala, Slovenija izpostavlja, da bi bilo treba izvesti podrobno analizo o nujnosti sprememb zakonodaje ali ostalih možnih pristopih, pri čemer mora biti v ospredju spoštovanje pristojnosti držav članic na področju gozdarstva.

Potem točka študija o pravnem statusu novih genomskih tehnik. Komisija bo predstavila študijo o novih genomskih tehnikah, ki je nastala na osnovi zahteve oziroma poziva Sveta, podanega pred dvema letoma, v zvezi s sodbo sodišča Evropske unije v zadevi glede statusa novih genomskih tehnik v okviru zakonodaje. Študija je preučila status novih genomskih tehnik, po zakonodaji Evropske unije, vključno z izvajanjem in izvrševanjem zakonodaje Evropske unije, raziskavami, inovacijami, pa tudi sam vrednostni vidik. Glavni zaključki te študije so sledeči, in sicer: obstoječa zakonodaja, ki ureja področje gensko spremenjenih organizmov, ni primerna za hiter razvoj znanosti in tehnik na tem področju, zato jo je potrebno nadgraditi. Nove genomske tehnike bi lahko doprinesle k razvoju kmetijstva in izpolnjevanju ciljev evropskega zelenega dogovora in strategije od vil do vilic. In pa ob čemer je treba nasloviti dvome zaradi varnosti in negativno mnenje javnosti.

Pri tem je stališče Slovenije takšno, da se strinja, da bi bilo potrebno na ravni Evropske unije enotno urediti regulacije proizvodov, ki so pridobljeni z novimi genomskimi tehnikami, ob tem se pa zavedamo, da gre za temo, ki je zelo občutljiva, tako s političnega kot javnomnenjskega vidika. Pri tem je potrebno poudariti oziroma je potrebno upoštevati načelo previdnosti, kot to velja za gensko spremenjene organizme in kot to določa pogodba Evropske unije ob hkratnem spoštovanju zahtev splošne živilske zakonodaje, ki zagotavlja visoko raven varovanja zdravja ljudi, živali ter varovanja okolja. Nujno pa je treba tudi natančno poročiti in upoštevati morebitni priliv proizvodov, pridobljenih s pomočjo novih genomskih tehnik, na zdravje ljudi, živali in okolja. Prav tako mora biti z bodočo zakonodajo Evropske unije zagotovljena transparentnost, in sicer z obveznim označevanjem prisotnosti tovrstnih proizvodov. Torej njihova sledljivost in s tem ohranjena osnovna pravica potrošnikov do informacij in izbire.

Druga točka je sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, evropsko ekonomskemu socialnemu odboru in Odboru regij o akcijskem načrtu za razvoj ekološke pridelave. Pri tem bo komisija predstavila akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave, katerega cilj je spodbujati pridelavo in potrošnjo ekoloških proizvodov, da bi se do leta 2030 ekološko kmetovanje izvajalo na 25 % kmetijskih zemljišč ter bi se znatno povišala raven ekološke agrikulture(?). Tu gre za pobudo, ki izhaja iz evropskega zelenega dogovora oziroma natančneje strategije od vil do vilic in strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

Stališče Slovenije je usklajeno z drugimi ministrstvi in pa deležniki, kjer sicer pozdravljamo akcijski načrt in s tem namero komisije, da se na ravni Evropske unije spodbudi povečanje deleža ekološkega kmetijstva in poveča dostopnost ekološke hrane. Slovenija načeloma pozdravlja vse ključne ukrepe, še zlasti pa dodatne spodbude za preusmeritev kmetov, ekološko kmetovanje ter ukrepe, ki se nanašajo na zelena javna naročila, promocijo in pa prenos znanja.

Seveda pa ob tem ti predlagani ukrepi ne smejo povzročati dodatnih administrativnih bremen za pristojne organe, izvajalce nadzora in ostale deležnike v ekološkem kmetovanju. Pri tem še dodatno opozarjamo, da mora komisija pri tem upoštevati posebnosti in specifike v posameznih državah članicah ter s tem različne izhodiščne točke in razlike v možnosti za hitrejši razvoj ekološkega kmetovanja. Naj dodam še, da se Slovenija zaveda potenciala, ki ga ima ekološko kmetijstvo tako za kmete kot za potrošnike, zato si prizadevamo pospešiti rast ekološkega kmetovanja v državi.

Tretja točka na dnevnem redu je sprejetje sklepov Sveta za vrh Združenih narodov o prehranskih sistemih. In sicer bo Svet potrdil oziroma sprejel predhodno usklajene sklepe Sveta, ki določajo prednostne naloge Evropske unije za vrh Združenih narodov o prehranskih sistemih za leto 2021. Tu gre za pomemben svetovni dogodek, ki bo potekal v času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije in katerega cilj je doseči na globalni ravni dogovor glede zavez za preoblikovanje prehranskih sistemov.

Morda na kratko nekaj ključnih sporočil iz sklepov, torej prioritete Evropske unije, ki so pomembne za prihodnji razvoj kmetijstva, in prehranski sistem v Evropski uniji, so sprememba prehranskih sistemov za trajnostno proizvodnjo kakovostne hrane, preprečevanje in blažitev podnebnih sprememb, krepitev odpornosti na šoke in druge nepredvidljive situacije, ohranjanje biotske raznovrstnosti in pa zaščita opraševalcev, dobro počutje živali in pa zdravje rastlin. Stališče Slovenije pri tem je, da podpiramo sklepe Sveta, saj menimo, da je bilo uravnoteženo in odraža predloge, in prioritete, ki so bile podane tudi z naše strani. Pozdravljamo, da se omenja zaščita opraševalcev, vloga potrošnikov pri spremembi prehranskih sistemov. Vključena je tudi pomembna prioriteta Slovenije, in sicer zmanjševanje izgub in odpadkov v hrani.

Četrta točka, ki je pa najbolj obsežna, je pa sveženj uniform skupne kmetijske politike po letu 2020, tako bo obravnava uredba strateških načrtov, uredba o financiranju, opravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in pa uredba o skupni ureditvi trgov s kmetijskimi proizvodi. Na tokratnem zasedanju bo močno v ospredju sama reforma, in sicer bo potekala politična razprava o ključnih odprtih vprašanjih. Sočasno namreč poteka tudi super trialog z Evropskim parlamentom in Komisijo, da bi po treh letih obravnave vendarle dosegli dogovor o novi reformi skupne kmetijske politike za obdobje 2021-2027. To so, kar se tiče, zelo pomembne točke, to so zelena arhitektura, potem pogojenost(?), vključitev socialne dimenzije v skupno kmetijsko politiko, proizvodno vezana plačila, ciljna naravnanost neposrednih plačil, krizne rezerve, potem širitev nabora proizvodov za javno intervencijo in pa odprta vprašanja v zvezi z uvozom in spoštovanja evropskih oziroma standardov Evropske unije. Slovenija v teh pogajanjih, kjer svet zastopa predsedstvo, bo zagovarjala stališče, ki izhaja iz sprejetega splošnega pristopa Sveta, ob čemer bo Republika Slovenija podprla tudi predloge Evropskega parlamenta, ki so v interesu Republike Slovenije. Ob tem se zavedamo, da bo pri določenih vprašanjih potrebno v pogajanjih pokazati določeno mero prožnosti, vendar pri tem ne smemo izgubiti na ravnotežju v celotnem svežnju reforme skupne kmetijske politike.

In pa peta točka, ki se jo prejme kot razno, bo pa, v okviru te točke bo pa Poljska v imenu Višegrajske skupine in treh drugih držav predstavila skupno izjavo o priložnostih in izzivih kmetijskih gospodarstev v luči strategije od vil do vilic. Ta skupna izjava nekako vsebuje naslednja sporočila, to je Strategija za države članice predstavlja ambiciozne cilje in izzive, ki jih je treba izpolniti v zelo kratkem času. Potrebno bi bilo breme doseganja teh ciljev enakomerno porazdeliti med vse člene v verigi preskrbe s hrano in da odgovornost ne sme biti breme samo proizvajalcem, zlasti malim, srednjim, velikim. Sama strategija je bila objavljena brez predhodno izvedene presoje vplivov na okolje, družbo in pa gospodarstvo, zato poziv komisiji, da predloži ustrezne ocene učinka strategije pred začetkom katere koli izvedbene faze. Stališče Slovenije ob tem je, da se Slovenija strinja z izpostavljenimi sporočili v skupni izjavi, vendar pa uradno nismo pristopili podpisu skupne izjave, predvsem zaradi naše vloge prihajajočega predsedovanja Evropskemu svetu.

Hvala.