Dober dan.

Moje ime je Bojan Veselinovič. Oglašam se vam iz male dvorane Državnega zbora zaenkrat, ne še iz Doba, kajti spisek teh grehov naglavnih, ki jih je naštel gospod Urbanija, nima pa več nobene domišljije, ker se ponavlja, je tako dolg, da vsak dan pričakujem obisk sodelavcev Nacionalnega preiskovalnega urada. No, danes se to ni zgodilo, zato sem lahko z vami in se vam zahvaljujem za to priložnost povedati svojo plat zgodbe. Ampak za začetek, zgodba o STA ni zgodba, ki bi imela 2 plati. Zgodba o STA je zgodba o kršenju zakonov. In naravnost groteskno je, da smo poslušali, dovolite mi to, da to povem kot gost vendarle, nastop na začetku, ki je grotesken do te mere, da bi ga lahko poimenovali kot mala šola manipulatorstva za nižjo stopnjo. Na začetku smo slišali povezovalko programa, gospo Fridlovo, ki je samo napovedala gospoda Urbanijo, in potem smo šli od točke do točke. Tokrat je manjkal samo še zaključek, in sicer zgodba o žal pokojnem Borutu Mešku. Vsi drugi elementi so bili pa že 100-krat ponovljeni in to ne služi ničemur drugemu kot samo ponavljanju in utrjevanju laži, ki bodo tudi ta dom pripeljali nekam, kamor nikoli ne bi smel priti. Gospod Urbanija govori, da nima nobenega poslovnega odnosa z STA. On, niti Ukom niti ta vlada sploh nima odnosa do STA, nikakršnega. In to je temeljni problem. To, kar se dogaja z STA, je čisto pravno vprašanje, spolitizirano je pa do te mere, da se zdaj o tem pogovarjamo v Državnem zboru, kjer so bili sprejeti Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o STA, PKP 7 in še kakšen predpis, cela plejada medijskih zakonov, ki so bili kršeni in za kar se tudi Državni zbor, oprostite, dolgo časa ni preveč zanimal. Mi smo bili v obdobju do te donatorske akcije v nekem vakuumu, precej sami, bom rekel. Ne zamerim konec koncev toliko poslancem kot komu drugemu, ki se s tem ni ukvarjal, pa bi se moral. In ta akcija za obstanek STA je z ene strani v resnici pripomogla s sredstvi, kar je bil cilj same akcije, z druge strani pa tako homogenizirala kolektiv, ki je raznoroden tudi po političnih prepričanjih, da bi sicer, če ne bi bilo tako, povabil gospoda Urbanijo, vabilo je vedno odprto, da pride na sedež STA in si ogleda vse prvine javne službe. Mi ga bomo vodili po redakcijskem sistemu, ki ga pozna, lahko se bo sprehodil tudi po intervencah v novinarskih besedilih, ki so vsa zabeležena iz časov, ko je bil urednik notranjega uredništva in namestnik odgovornega urednika, kajti redakcijski sistem je narejen tako, da se točno vidi, kdaj je kdo ob kateri uri, katerega dne posegal v tekst kogarkoli izmed zaposlenih. Bogata je tudi zbirka mailov, ki jih je pošiljal okoli, ampak to so vendarle maili izpred 12 let. Lepo vas prosim, jaz se za nobenega od mailov ne bom zagovarjal, mojih mailov namreč, ker so bili v tistem trenutku še kako utemeljeni, tudi ta 2, ki jih je prebral gospod Urbanija in jih znam utemeljiti v vsakem trenutku, ampak vas ne bom moril s tem. Glede na to, da gre za odbor, ki naj bi se ukvarjal z nadzorom proračuna in porabe javnih financ, bi vam samo na kratko raje predstavil sliko, kaj kažejo podatki za prve 4 mesece tega leta, ki so zbrani. Ti podatki kažejo, da brez nadomestila za opravljanje javne službe, ki ga ne dobivamo od 1. januarja leta 2021, družba ne more poslovati pozitivno in da je ogrožen obstoj STA in tudi s tem plače njenih zaposlenih, plače, za katere gospoda Urbanijo, ki ne razveže svoje mošnje, tako hudo skrbi. Enkrat so previsoke, enkrat so prenizke, enkrat je direktorjeva plača previsoka in če se komu zdi, da ni dovolj visoka, se ta znesek pove v bruto bruto znesku, če je še to premalo, se pove na letnem nivoju iz letnega poročila, ki zajema zneske še česa drugega, ne samo osnovnih plač. In to so te manipulacije, ki ne morejo prikriti te slike, ki jo dajejo številke, o katerih vam govorim. In dejstvo je, da vse, kar dobivate vsi, tudi poslanci Državnega zbora, ki plačuje naročnino na STA, dobivate skozi tržno dejavnost. In tudi ta ustanova, na čelu katere sem 12. leto, živi in čaka 30. rojstni dan, danes je dan spočetja, rojstni dan je bil pa 20. junija, ko je bila objavljena prva novica, na podlagi prihodkov iz tržne dejavnosti. Gospod Urbanija, ki ga je napovedala gospa Fridlova, je govoril v vseh vlogah že spet, predsednika nadzornega sveta ali pa vsaj člana nadzornega sveta, računovodje, urednika seveda in tudi najnovejši dosežek, v vlogi hišnega pravnika. Ampak zdaj je zavzel že malce bolj močno pozicijo, interpretira že tudi odločitve sodišča, ampak seveda popolnoma mimo in popolnoma zgrešeno. Gre celo tako daleč, da reče, zgrožen in zaskrbljen, zato da bi dokazal opravilno nesposobnost direktorja, da se direktor ni pritožil na sklep o razveljavitvi izvršbe. Lepo vas prosim, jaz upam, da je kdo tukaj pravnik od vas poslancev in da se je zmrdoval nad tem vsaj tiho, kar je gospod Urbanija govoril. Dejstvo je, da se je Ukom oziroma državno odvetništvo v imenu vlade pritožilo na vloženo izvršbo s strani STA. In v trenutku, ko do tega pride na sodišču, se stvar seli na pravdni oddelek. In »samo« to je, samo v narekovajih, kajti ta pritožba, ki bo na koncu pripeljala do tega, da bo država državnemu podjetju plačevala zamudne obresti, pomeni, ta pritožba namreč, da bo stvar davljenja ali pa sadizma, če hočete, ker je uporabil izraz nekdo drug, da bo ta proces trajal in trajal. In jaz samo upam, da ga ne boste nemo opazovali. Sicer je pa tako, gospod Urbanija, mislim, da ste v manjšini danes tukaj s tistimi, če ne sam, ki govorite o domnevnem opravljanju javne službe, da vas očitno boli, da ste se odločili, da v imenu Ukoma ne boste naročili storitev Slovenske tiskovne agencije. Ja, plačat jih je treba. In ne glede na to, da niste naš naročnik, ste hudo podučeni o vsem. Se sprašujem, kje dobivate gesla za dostop do naših vsebin, ki so zaklenjene po vzoru vseh drugih tiskovnih agencij, ki ne objavljajo, tako kot tudi STA ne, samo »teaserjev«, kot se vam je zapisalo in zareklo, ampak je ta uvod v novico povzetek tistega, kar v novici sledi. Zdi se mi abotno, da vas učim abecede novinarstva, sploh pa izpod časti, ker imam nekaj več kilometraže na tem polju. In poudarjam, STA v imenu uredništva, to govorim, ker se je gospa Štrukljeva opravičila, kljub popolnemu izpadu financiranja s strani države profesionalno, v celoti in s polnim tempom opravljamo javno službo. Letos smo objavili več kot 35 tisoč novic v slovenskem in 5 tisoč v angleškem jeziku. In ti povzetki, ki gospodu Urbaniji ne zadostujejo, se pa, kot rečeno, Ukom ni naročil na te vsebine in to pozdrav predsedovanju, ker me malo skrbi, kot kaže tudi njega, ti povzetki so dostopni javnosti. Objavili smo več kot 13 tisoč novic radijskih. Ko bo gospod Urbanija zmogel moči priti na STA na krajši delovni obisk, mu bomo po redakcijskem sistemu in spletni strani pokazalo, kako se do teh radijskih novic pride. Skupaj si bomo lahko ogledali tudi 16 tisoč fotografij, ki so bile letos posnete in ki so avtorsko zaščitene, na voljo pa našim naročnikom. In težko gledamo, kako počasi, ampak vendarle razpada zgodba, ki so jo gradile generacije sodelavcev. Kako se lahko kaj kmalu zgodi, da bo znanje, izkušnje agencijskega novinarstva, ugled STA močno oslabljene ali celo izgubljene in to samo zaradi samovolje kroga ljudi, ki so ustavili izvajanje obveznosti države, izhajajoče iz Zakona o STA, ki ga je PKP 7 zakon, sprejet tudi v tem parlamentu, povozil samo v tistem delu, kjer govori o tem, da je za izplačilo nadomestila za opravljanje javne službe potrebna pogodba. Sam PKP, samo še to, je ne prepoveduje. In spet naravnost neokusno je, da gospod Urbanija govori o tem, kako so nam ponujali pogodbo v januarskem, februarskem in marčnem dopisu. Oprostite, to so bili dopisi Ukoma o zavrnitvi naših mesečnih zahtevkov, kjer pa je bil pristavek, da pogodba lahko, če se bo direktor Veselinovič premislil in priznal Ukom kot predstavnika ustanovitelja in če bo dostavil dokumentacijo. Jaz se nimam kaj premišljevat, kdo je predstavnik ustanovitelja. In tudi dokumentacija, dragi moji, je na sedežu vlade od 22. aprila na istem naslovu, kjer domuje Ukom, ki ga uspešno vodi gospod Urbanija. In če z ene strani govori, da dokumentacije še vedno ni, je po drugi strani poln slikovitih prispodob o tem, kako je dokumentacija neurejena, kako je neoštevilčena. Očitno je vendarle vtaknil glavo v tisto škatlo, kjer so v registratorjih lepo zloženi vsi dokumenti na podlagi oktobrskih in novembrskih dopisov. In tudi jaz sem že enkrat rekel v tem poslopju, gospod Urbanija bo na koncu sam, čisto sam, s spuščenimi hlačami in z lepimi spomini na obdobje, ko je posloval s Slovensko tiskovno agencijo, s svojim nekdanjim delodajalcem na tak način, kot je posloval od, tako kot je rekel, marca že lani.

Hvala lepa.