Najlepša hvala.

Sam ne bi želel polemizirati o političnih stališčih, izjavah, niti ne o odnosu do vsebine, o katerem pravzaprav politiki ali pa tudi Urad Vlade za komuniciranje nima nobenih pravnih osnov, da sploh lahko polemizira. Kar bi rad opozoril, je naslednje, v Sloveniji vlada vladavina prava. In če vlada vladavina prava, vlada to za vse. Pravo in pravni postopki so tisti zavezujoči, tisti, ki jih moramo vsi spoštovati. In tukaj bi bilo nespodobno, da se kdorkoli vmešava v te postopke. Druga stvar, ki je zelo pomembna, je starodavno načelo, da je pogodbe potrebno spoštovati. Žal tega celotnega zapleta ne bi bilo, če bi direktor Slovenske tiskovne agencije spoštoval pogodbe, pogodbo, ki jo je on podpisal in to ne z mano kot direktorjem Urada za komuniciranje, ampak z mojo predhodnico. Glede na to, da sem prevzel mesto direktorja Urada za komuniciranje, sem seveda moral prevzeti tudi pogodbene obveznosti, izpolnjevanje pogodb, ki so bile pred mano podpisane. Ena izmed teh pogodb je bila tudi pogodba s Slovensko tiskovno agencijo. In v tej pogodbi je bil seveda jasno naveden tudi člen, kjer je zapisano, da mora direktor Slovenske tiskovne agencije z Ukomom sodelovati v smislu, da mu mora razkriti vso dokumentacijo, ki jo Ukom pričakuje od njega. To je bil srž problema, ki se je začel oktobra lani. Izhodišče oziroma če temu rečem še prej, v osnovi se je začela zadeva že maja, ko so se izkazale finančne nepravilnosti, ki jih je izkazoval direktor Veselinovič, vsak mesec je namreč prikazoval 5 tisoč evrov izgube iz naslova opravljanja javne službe. Zanimivo je seveda to, da je recimo decembra 2019 podpisal pogodbo, že 2 meseca kasneje pa je ugotovil, da pogodba očitno ni bila solidno finančno vrednotena, in se je prvi aneks podpisal. Mi smo direktorja Veselinoviča že junija 2020 pozvali h konsolidaciji poslovanja z opozorilom, da če bo šlo tako naprej, bo na koncu najmanj 70 tisoč evrov izgube. Nič se ni zgodilo od tega. Prikaz, konstantni prikaz minusa na področju opravljanja tako imenovane javne službe se je nadaljeval. Zato smo konec oktobra od direktorja zahtevali celotno dokumentacijo o poslovanju javne službe, žal pa je direktor to dokumentacijo iz nam neznanih razlogov zavrnil. Začeli so se seveda dokaj bizarni izgovori, da Ukom ni predstavnik ustanovitelja, zaradi česar nima nobenih pooblastil in ne moremo zahtevati nobenih dokumentov. Da tukaj izpostavim še enkrat, v pogodbi, ki je bila podpisana, je Ukom naveden kot predstavnik ustanovitelja. Ne glede na to je direktor Veselinovič konstantno zanikal to dejstvo. Tega dejstva ni spremenil niti tedaj, ko je tožilka zavrgla sklep zoper kazensko ovadbo in jasno izpostavila v tem sklepu, da Ukom ne potrebuje izrecnega pooblastila vlade, da se zapiše, da je predstavnik ustanovitelja. Torej še enkrat, pravna pot je prava pot. Direktor je na vse možne načine izigraval sistem. Ni želel predočiti dokumentacije niti tedaj, ko je Ukom v skladu s PKP 7 izplačal vse zaostale obveznosti za mesec oktober, november in december. Torej s strani Ukoma so bile izpolnjene vse obveznosti in to ne glede na to, da s strani Slovenske tiskovne agencije te obveznosti niso bile izpolnjene. Prav zato nas je potem februarja zelo presenetila poteza direktorja Veselinoviča, ki je na Urad vlade za komuniciranje, ki ga ne priznava za predstavnika ustanovitelja, poslal račun za domnevno opravljene javne službe v mesecu januarju. Enako se je zgodilo v februarju, enako se je zgodilo v marcu, enako se je zgodilo v aprilu. Pošiljal je račune, torej 1 dokument. Dokumentacije, ki bi jo moral poslati iz naslova pogodbe, ki je bila podpisana leta leta 2019, pa do danes ni poslal. Znal je poslati račun, vedel je, kje je naš naslov, ostalega očitno ne zna poslati. Mi smo seveda morali v skladu z zakonom te račune zavrniti, namreč s Slovensko tiskovno agencijo Ukom za leto 2021 nima sklenjene nobene pogodbe. Urad vlade za komuniciranje nima nobenega poslovnega odnosa s Slovensko tiskovno agencijo, zaradi česar seveda logično tudi ne more podpisati nobenega računa. Po enakem postopku bi namreč lahko katerokoli podjetje poslalo račun na Urad vlade za komuniciranje in zahtevalo, da ga plača. Žal tako ne gre, ker bi s tem kršili številne zakone. Stvar je seveda šla znova, ubrala sodno pot, kar je tudi pravilno. Mislim, da je tudi predsednik Državnega zbora tedaj pozval, da je potrebno ubrati sodno pot, da se ne gre politično vmešavati v pravne spore oziroma v sodno pot. In na sodišču je seveda Slovenska tiskovna agencija podala pobudo za izvršbo nad finančnimi postavkami Ukoma. Ukom je seveda moral to zavrniti iz preprostega razloga, ker s Slovensko tiskovno agencijo nimamo nobenega poslovnega odnosa. Pri tem naj še enkrat opozorim, direktorju Slovenske tiskovne agencije smo februarja, marca, aprila vedno znova ponudili možnost, da se podpiše pogodba in da uredimo ta poslovni odnos. Žal tudi odgovora na zadnje pobude nismo dobili. In sodna pot je šla svojo pot, tako da je sodišče 4. 5. 2021 sklenilo, sklep o izvršbi se razveljavi. Druga točka tega pa je bila, o zahtevku in stroških bo sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Tako da pravni mlini očitno delujejo in stvari grejo naprej, tako kot se za pravno državo spodobi. Nespodobno bi bilo kakršnokoli vmešavanje katerekoli veje oblasti v sodno vejo oblasti in v odločitve sodne veje oblasti. Skratka, mi smo ugovarjali zoper to izvršbo v prvi vrsti iz naslova, da nimamo nobene pravne osnove, da pravzaprav lahko sploh bi plačevali opravljanje tako imenovane javne službe. Drug razlog, ki pa je bil še dodaten, pa je seveda zakonska obveznost, ki obvezuje tudi Slovensko tiskovno agencijo. Slovenska tiskovna agencija bi tako v skladu z Zakonom o Slovenski tiskovni agenciji kot tudi PKP 7 morala opravljati javno službo. Moram priznati, da so me številni novinarji pozvali, ja pa saj opravlja javno službo. Zato smo na Uradu vlade za komuniciranje pregledali dokumentacijo za mesec januar, za mesec februar in tako naprej, ali Slovenska tiskovna agencija v resnici opravlja javno službo. Kot je znano, opravlja tudi tržno dejavnost, tako da mediji, ki dobivajo novice s strani Slovenske tiskovne agencije, dobivajo novice seveda s strani tržne dejavnosti, torej čisto poslovnega sistema, za katerega posamezni naročniki lahko plačujejo tudi po več tisoč evrov na mesec. Torej v nekem smislu tukaj govorimo o napačnem razumevanju ali pa dvojnem plačevanju dela, ki ga opravlja Slovenska tiskovna agencija. 4. člen Zakona o Slovenski tiskovni agenciji je namreč jasen. Prvi odstavek 4. člena pravi, da mora Slovenska tiskovna agencija ustvarja, pripravlja, arhivira in posreduje, pozor, povzetke novic, še enkrat, povzetke novic iz najrazličnejših področij. Mi smo pregledali spletno stran Slovenske tiskovne agencije, če jo odprete tudi vi, boste videli, da trenutno zelo lepo pišejo povzetke s področja Covid tematik, z vseh ostalih tematik pa morate imeti zgolj srečo, da naletite tudi na povzetek. Vse ostalo, kar je, je uvod, je uvod, ki ga napišejo v tržno novico. Da ne gre za povzetke, kot zahteva Zakon o Slovenski tiskovni agenciji, je seveda že lansko leto pojasnjeval 22. maja 2020 tudi direktor Slovenske tiskovne agencije, gospod Veselinovič, kjer je napisal: »Glede na vse zakonitosti agencijskega dela mora uvodni del vsakega novinarskega besedila vsebovati ključne informacije o vsebini.« Seveda, če govorimo o uvodu, ne pa o povzetkih novic. Torej en velik problem imamo že tukaj, kje so povzetki novic. Ne vem, lahko kje so, na spletni strani jih nismo našli, je pa seveda malo nenavadno, da bi se ti povzetki skrivali, prikrivali, kaj je namreč javna služba, namen te javne službe je dostopnost do vseh informacij, do celotnega dogajanja v državi in to brezplačno. Drug odstavek 4. člena Slovenske tiskovne agencije predvideva, da Slovenska tiskovna agencija opravlja tudi javno službo vsakodnevnega ustvarjanja, pripravljanja, arhiviranja in posredovanja povzetkov novic v angleškem jeziku. Zgodba je več ali manj podobna kot zgodba pri povzemanju novic, objavljanjem povzetkov novic v slovenskem jeziku. Tako da to sta 2 problema, kjer evidentno direktor ne opravlja obveznosti, ki bi jih moral v skladu z Zakonom o Slovenski tiskovni agenciji.

Potem imamo naprej, tretji odstavek pravi, da Slovenske tiskovna agencija v okviru javne službe objavlja besedila radijskih novic, prirejena za objavo v radijskem mediju. Pregledovali smo te pripravljene vsebine. Žal je vse zaklenjeno. Torej možno to kupiti samo kot tržno storitev. In še naprej, kot javna služba tudi avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih. Tudi to, če želite vzeti fotografijo Slovenske tiskovne agencije, več ljudi se nam je tudi na to temo pritožilo, je potrebno te fotografije kupiti. Da mogoče samo pojasnim, v petem odstavku istega člena je namreč jasno navedeno, vsebine v okviru javne službe STA brezplačno razširja preko svoje spletne strani in so dostopne vsem pod enakimi pogoji. Saj če je tukaj navedeno, fotografije, da so del javne službe, bi morale biti brezplačno dostopne vsem pod enakimi pogoji, ne pa, da se jih dvojno računa, torej da se računa kot del javne službe, račun pošilja na Ukom, hkrati pa vsem, ki bi želeli do teh fotografij, znova računa enako storitev. Torej imamo težavo, imamo težavo tudi tukaj.

In potem je četrti odstavek istega člena Zakona o Slovenski tiskovni agenciji. Slovenska tiskovna agencija mora v okviru javne službe zagotavljati vsebine o delovanju avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. Da opozorim, tukaj ne gre več za povzetke novic o dogodkih, o dogajanju italijanske in madžarske narodne skupnosti. Tukaj bi bilo potrebno objaviti celotno novico, celotne informacije, brezplačno vsem pod enakimi pogoji. Ko smo iskali te novice, žal nismo našli niti ene. Mogoče je kakšna objavljena kje, mogoče, ne vem, ampak v čem je smisel javne službe, če zakonsko opredeljenih dolžnosti Slovenske tiskovne agencije ne dobiš na njihovi spletni strani. Prav tako seveda bi morale biti v celoti objavljene vsebine o delovanju romske etnične skupnosti v Republiki Sloveniji. Žal za pregledano obdobje nismo dobili ničesar. Ne rečem, mogoče je kje, ampak če ne dobimo, kako naj se potem plačuje javna služba, če se ta ne opravlja, če nimamo dokumentacije, če nimamo ničesar, ali se ta storitev res izvaja. Zakon obvezuje obe strani. Nikjer pa ne piše v zakonu, tudi če se javna služba ne opravlja tako, kot je navedeno v Zakonu o Slovenski tiskovni agenciji, je vlada ali kdorkoli drug dolžan plačevati to storitev. Tega žal nikjer ne piše, tako da vedno govorimo o obeh straneh, ki bi morale izpolnjevati te dolžnosti. In potem je še v četrtek odstavku 4. člena tudi jasno zabeleženo, da morajo biti tudi vse vsebine, torej celotne vsebine, ne samo povzetki za pripadnike drugih narodnih in etničnih skupnosti v Republiki Sloveniji, vsebine za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za Slovence v zamejstvu in po svetu ter v okviru dnevnega angleškega servisa vsebine za tujo javnost v Republiki Sloveniji. Zdaj če te vsebine, te specifične vsebine bi morale biti v celoti dostopne, ne pa, da so zaprte. In še enkrat, tako kot je lepo navedeno, vsebine v okviru javne službe STA brezplačno razširja preko svoje spletne strani in so dostopne vsem pod enakimi pogoji. Če bi seveda sledili zakonski dikciji, zahtevam zakona, bi bil to servis, ki bi bil dejansko uporaben tudi za posameznega državljana, ki bi dejansko pomagal državljanu dobiti širok spekter najrazličnejših informacij in čisto zadostno količino teh informacij, da si narediš predstavo, da si vsak posameznik lahko naredi predstavo o dogajanju v državi. To je pač zakonska dikcija in to je potrebno jemati v ozir, ko govorimo o Slovenski tiskovni agenciji. Ne na pamet, Slovenska tiskovna agencija opravlja javno službo, če imamo tukaj dikcijo, če smo prav gledali, kaj pomeni Slovenska tiskovna agencija za tiste, ki niso naročniki na njihov servis, ki ne plačujejo več tisoč evrov na mesec, da lahko dostopajo do njihovega servisa. Kot je znano, je Ministrstvo za finance v januarju podalo tudi prošnjo, naslovljeno na Evropsko komisijo, v zvezi z dovoljeno državno pomočjo za Slovensko tiskovno agencijo. In seveda glede na pozitiven odziv že tedaj, že januarja, da lahko pričakujemo pozitivni odgovor Evropske komisije na to temo, je Urad vlade za komuniciranje nemudoma tedaj poravnal vse obveznosti za oktober, november in december, ki smo jih imeli. Seveda pa še enkrat, nismo mogli nadaljevati s tem, ker nismo imeli nobenega poslovnega odnosa s Slovensko tiskovno agencijo. Je pa seveda komisija, odločitev komisije lahko na koncu, ko je prišla končna verzija, saj če 29. aprila 2021, točno tisto, na kar smo opozarjali. In komisija je v bistvu opredelila točno to, kar je manjkalo oziroma kar ni bilo opredeljeno ali pa z drugimi besedami dodam, kar se je samovoljno delalo vsa leta s strani direktorja Slovenske tiskovne agencije. V sporočilu tudi komisarke Vestagerjeve je jasno napisano, da seveda države članice lahko podjetjem dajejo nadomestilo za opravljanje javne službe. To nadomestilo pa je pravzaprav samo dodaten strošek, ki nastane pri izvajanju te javne službe. In mora biti seveda zelo pomemben pod pogoji, zelo natančno morajo biti tudi opredeljeni ti pogoji tega stroška, predvsem da ne prihaja do prekomernih nadomestil. Tako da to je sporočilo Evropske komisije, ki je izjemno, izjemno pomembno in ga je treba upoštevati, ko se plačuje stroške za javno službo, seveda če bi se ta javna služba, kot je v zakonu opredeljena, v resnici opravljala. In kako seveda ugotavljati te stroške javne službe? Kot je v sklepu komisije navedeno o uporabi člena 106/2 Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč, seveda je potrebno ugotoviti, kolikšni bi bili enaki stroški, če bi to izvajalo katerokoli drugo podjetje, dobro usposobljeno podjetje na prostem trgu. Tako da to so osnovni gabariti, osnovna določila, na podlagi katerih je treba izhajati in urediti to nevzdržno stanje, v katerega je podjetje pripeljal direktor Veselinovič. Seveda, ali gre za nevzdržno stanje ali ne, je težko ocenjevati. Kot veste, je nedavno tega nadzorni svet povsem v nasprotju s pojasnili direktorja, da se podjetje nahaja v izjemno težki situaciji, sprejel sklep, da se direktorju odobri ca 16 tisoč evrov nagrade za poslovno uspešnost, ob dejstvu, da je imelo podjetje Slovenska tiskovna agencija lansko leto ca 17 tisoč evrov dobička. Torej skoraj celoten dobiček je nadzorni svet ob domnevno težki situaciji podjetja pripravljen nameniti za nagrado direktorju. To je malce kontradiktorno, s poslovnega vidika zgrešeno, če držijo podatki direktorja oziroma izjave direktorja, saj podatke pravzaprav prikriva, podatke prikriva ali jih pa prikraja. Spomnite se, že oktobra je direktor trdil, da decembra ne bodo imeli za plače. Grozil je novinarjem, novinarje je imel za talce, kar je nesprejemljivo, namreč izkazalo se je, da je imela tedaj Slovenska tiskovna agencija na računih več kot 450 tisoč evrov, direktor pa je govoril, da ne bo za plače decembra. Nadalje je govoril, še več, zlorabljal je medij, ki je v državni lasti, ki ni njegov zasebni medij, zato da je oglaševal svoja sporočila, češ da Slovenska tiskovna agencija ne bo dočakala 30 let. Ne predstavljam si, v kakšni stiski so bili delavci, ki so morali to brati, ki niso vedeli, a bo agencija dočakala to ali ne, čeprav je evidentno, da seveda bo dočakala. Jaz sem prepričan, da ne samo današnjega dne, ampak tudi 31 let, 32 in tako naprej. Tako da to so hude, grobe zlorabe in pritiski tudi na zaposlene.

Da mogoče počasi zaključim, s temi pritiski seveda direktor tudi nadaljuje. Novinarji mi sporočajo, kakšnih načinov manipulacij se poslužuje znotraj kolektiva. Tukaj imam en dopis, ki ga je poslal 21. 5. vsem zaposlenim. Ko smo objavili sklep sodišča o tem, da se zavrže izvršba in da gre vse skupaj v pravdni postopek, preprosto zapiše, Ukom je danes objavil zavajajoče besedilo sporočila za javnost, iz katerega bi lahko bilo razbrati, da je dokončno razveljavljen sklep o izvršbi za januarski zahtevek, kar je res, sklep je zavržen dokončno, niti pritožil se ni potem direktor Veselinovič na ta sklep. Hkrati smo pa seveda napisali, da se nadaljuje stvar v pravdnem postopku, tako kot je bilo v sporočilu. In potem naprej, s tem uspešno zavlačujejo postopek, obresti pa tečejo visoke, plačala jih bo država in to firmi v državni lasti, enkrat na koncu bo denarnico moral odpreti tudi naš krvnik. V kakšnem žargonu se tukaj pogovarjamo? V kakšnem žargonu se tukaj mrcvari novinarje, ki morajo to prenašati? Nesprejemljivo in zavržno. In ko govorimo še o pritiskih na vsebino, naj še enkrat izpostavim stvari, ki sem jih že ene parkrat, direktor Veselinovič kljub temu, da nima nobenih pristojnosti, kar se vsebin tiče, se zelo rad vmešava v vsebinska področja. Dopis Bojana Veselinoviča, dne 15. 4. 2009, res je tudi to, da poslanci lahko govorijo, kar hočejo, in imajo za to vse pravice, pa še plačani so med drugim za to, a to ne more biti argument za to, da objavimo tekst, v katerem piše, da je ta in ta nekaj dejal. To je vmešavanje v vsebine, v to, ko so novinarji poročali, kaj je nek poslanec dejal, in dobijo uredniki potem tovrstne dopise. Ali pa drug dopis, zanima me torej, ali ste ob tej navedbi poslanca Černača to, o čemer govori, tudi preverjali pred objavo. Oprostite, nedopustni posegi direktorja Veselinoviča v uredniško avtonomijo Slovenske tiskovne agencije. In ko govorite o avtonomiji, ja, prav zaradi tega se je tudi pozvalo, da nadzorni svet razreši direktorja Slovenske tiskovne agencije.

Ob koncu naj se samo še zahvalim predstavnici sindikata in vsem, ki so zbirali donacije za Slovensko tiskovno agencijo. Delo, ki ga bi seveda moral opravljati direktor, direktor je namreč menedžer, so opravljali novinarji, kar je znova zelo žalostno.

Hvala lepa.