Hvala lepa, predsedujoči.

Saj bom tudi jaz kratek. Nimam težav glede podpore te informacije o tej ekološki pridelavi. Vsi vemo, kaj pomeni hrana, to gre za strateško surovino vsake države in vemo tudi, smo že tolikokrat debatirali glede samooskrbe in tako naprej, tako da… Me pa moti to, da pri teh javnih naročilih, recimo, ki je predpisano, bi moralo po moje biti povečana doza teh javnih naročil, kajti, samo tako bomo potem tudi v bistvu to pridelano hrano tudi nekako bolj ali manj naučili ali pa kmetje. Saj vemo, pred 70. leti je bilo vse eko, danes, pred 70. leti je v bistvu vse, vso kmetijstvo je bilo ekološko oziroma eko, ni bilo kemije, ni bilo pesticidov, ni bilo nič, danes pa, potem je to prešlo v neko premočno fazo kemije, danes se to malo opušča, na nek način, ampak vseeno, tudi merila, ki so pri kemiji, se pravi pri pesticidih in tako dalje, so te substance bistveno manj, manjše, kot so bile nedolgo še nazaj, vsaj vem za sadjarstvo in vinogradništvo, kako te substance padajo v samih kemičnih pripravkih.

Tako da, ja, stvar je zanimiva. Dobro bo, če bo šel ta trend naprej, me pa zanima, ker je državni sekretar omenil, da ta načrt do leta 2030 na 25 %, da bo še julija Slovenija ta Nacionalni akcijski načrt sprejela, me zanima, ali se držite 25 % ali manj ali več, recimo kaki gor ali pa dol, pa če to recimo v tem obdobju ne bo doseženo, kaj potem? To me zanima. Kaj bomo rekli na to, če ne bomo teh 25 % v tem obdobju dosegli?

Bi pa še na konec povedal za informacijo, da smo tudi pred dobrim letom dni imeli v Ormožu, okroglo mizo okrog ekološke pridelave, mislim, da je bila celo še bivša ministrica za kmetijstvo prisotna in tam smo tudi slišali te pridelovalce, je bila kar širša, Haloze je zajemala, Ptuj, ormoško območje in moram reči, da so zanimivosti, je pa, kar se je odneslo iz tistega, za ta srečanja, da so izredno uporni oziroma izredno voljo so izkazali ti pridelovalci ekološke pridelave.

Hvala lepa za pozornost.