Hvala lepa za besedo.

Obljubila sem, da bom zelo kratka in tudi bom.

Pozdravljam to, da je Evropska unija pozvala vse države članice k večji ekološki pridelavi. Jaz sama opozarjam na to že sedmo leto, vendar takrat je bilo cel kup argumentov proti temu, se pravi, da je ekološka pridelava dražja, kar v bistvu ne drži, če smo zelo iskreni in da pustimo kmetom, da kmetujejo tako, kot so njihovi predniki. Že takrat sem poudarila, da predniki, naši predniki, ki so bili večinoma vsi kmetje, niso imeli toliko pesticidov na razpolago. Tako da, če želimo kmetovat tako, kot so naši predniki, se moramo vrniti k bistvu in si pomagat z biološkimi oziroma ekološkimi pripravki. Niso imeli denarja, da bi kupovali neke strupene substance.

Tako da, tudi, če vas lahko spomnim, tudi biodinamični način kmetovanja je tisti, ki bo Rudolfu Steinerju izvira iz neke tradicije, ko si pomagaš s preslico, koprivami in s ta pravimi dnevi v tednu ali pa mesecu. Saj to ni taka znanost, blazna. Mislim, v bistvu je znanost, velika, tako kot recimo imajo nebesna telesa vpliv na ljudi ali pa premikajo cele oceane, tako tudi pomagajo različnim rastlinam.

Tukaj pa bi vas tudi opozorila na šibko samooskrbnost Slovenije, ravno slišimo, kako so se podražili vsi prehranski artikli, gradbeni materiali, nafta in vse skupaj, vse to posledično bo tudi vplivalo na ceno hrane dodatno in kratke verige so v tem primeru seveda tudi en argument, podražitev nafte je tudi dodaten argument, poleg ekološkega, za kratke verige. Veliko smo se pogovarjali o tem, kako bi lahko vrtci, domovi za starejše, v bistvu že vnaprej sklenili pogodbe, na podlagi javnega naročanja, z lokalnimi kmeti in vnaprej nekako naredili naročila, kajti vedno je problem točno ta vezni člen. Lahko greš, ne vem, k najboljšemu ponudniku, veletrgovcu in naročiš toliko in toliko zelja, vendar kmet mora imet pripravljeno to količino in tukaj manjka ta organizacija in na tak način bomo lahko tudi to samooskrbnost dvignili.

Tako da, res si želim, ne zdi se mi pa nikakor ambiciozen načrt, da imamo 25 % ekološke pridelave do leta 2030. To je skoraj 10 let in če se bomo usmerili v pravo smer, sploh, če imamo ogromno kraškega terena, potem Nature 2000, je to skorajda nuja, ni nekaj, kar bi morali, zaradi nekih zunanjih dejavnikov, ampak enostavno, mislim, da smo tudi na ravni Evropske unije dojeli, da drugače ne bo šlo.

Tako da, ta Nacionalni načrt za ekološko pridelavo pozdravljam in obljubljam, da bom ga budno spremljala in brala, kajti, tudi mi v Levici smo predvsem zelena stranka in smo eko socialisti in nam zelo, nas boli, kadar se do narave ravnamo mačehovsko in bi vas tudi opozorila, ko imam že besedo, na primer, na bioplinarno v Beli krajini. Zelo lepo se sliši, bio, pa plin, vendar zavedat se moramo, da tam iz cele Slovenije vozijo odpadne snovi, živalske dele, olja predvsem, ki se potem predelajo v plin, ostanke pa dobijo kmetje za gnojilo in vse gre v podtalnico, kjer je kraški teren in najbolj strupen del tega je »dgestat«(?), ki močno ogroža, ne samo pitno vodo, ker je karcinogen in prebivalci to morajo pit, ampak endemit, tam je doma črna človeška ribica, črni proteus in zna se zgodit, da izgubimo tako enkratno življenjsko obliko, ki živi v naših vodah, samo zaradi neodgovornega ravnanja.

Tako da, čas je, da se začnemo pogovarjati o tem trajnostnem kmetovanju in o našem odnosu do narave in škoda je, da nas mora Evropska unija pozvat k temu, kajti, mi nikoli ne moremo tekmovat v količini, Slovenija je majhna, lahko bi pa tekmovali v kvaliteti, če bi že 10 let nazaj sprejeli takšen akcijski načrt za ekološko kmetovanje, kajti vemo, da trendi grejo v to smer. Namesto, da nismo samooskrbni, bi lahko bili največji, do zdaj, že največji izvoznik ekološko pridelane hrane, ki se bo vedno bolj iskala. Tako da, filigranska pridelava je tisto, na kar bi Slovenija morala stavit, predvsem zaradi majhnih, majhnosti kmetij, razpršenosti in seveda, naravnih danosti, ki jih imamo.

Bila sem kratka, hvala.