Predsedujoči, hvala za besedo.

Kot ste že sami omenili, je v prejšnjem tednu, torej od 26. do 27. potekal Svet Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, kjer je bila obravnavana tudi ta točka, ki jo omenjate.

Naj povem, da je splošni cilj akcijskega načrta, je spodbuditi pridelavo in potrošnjo ekoloških proizvodov, tako da bi se do leta 2030 ekološko kmetovanje izvajalo na 25 % kmetijskih zemljišč na ravni Evropske unije, kar pomeni tudi za vsako državo članico. Tu gre za pobudo, ki je bila napovedana že v Strategiji Od vil do vilic in pa Strategiji biotske raznovrstnosti do leta 2030, kateri sta bili obe objavljeni že v lanskem letu, v mesecu maju. Cilj, da se do leta 2030, 25 % kmetijskih zemljišč v Evropski uniji nameni ekološkemu kmetovanju, je komisija vključila v priporočila državam članicam, v njihovih strateških načrtih za izvajanje reforme skupne kmetijske politike 2021-2027. S tem so države članice pozvane, da v svojih načrtih za izvajanje reforme kmetijske politike določijo nacionalne vrednosti za ta cilj, nato pa bodo morale pojasniti, kako nameravajo na podlagi svojih lokalnih razmer in potreb, doseči ta cilj z uporabo instrumentov skupne kmetijske politike.

Stališče Republike Slovenije je takšno, da pozdravljamo ta akcijski načrt in s tem namero komisije, da se na ravni Evropske unije spodbudi povečanje deleža ekološkega kmetijstva in se poveča dostopnost ekološke hrane. To pomeni, dostopnost potrošnikom. Ekološko kmetijstvo lahko tudi s povečanjem prihodkov na podeželju odigra osrednjo vlogo pri okrevanju Evrope, ki temelji na zelenem in pa digitalnem. Poleg tega, bo krepitev deleža ekološkega kmetijstva prispeval h krepitvi krajših dobavnih verig in tudi malim kmetom ponuja dodatne priložnosti.

Načeloma pozdravljamo vse ključne ukrepe, ki jih načrtuje komisija v sektorju ekološke pridelave, enako kulture, prehrane v javnih zavodih, predelave, trgovine, povezovanja potrošnje nadzora, promocija ter raziskav in razvoja na tem področju, pri čemer dodatno pozdravljamo spodbude, da se kmetje preusmerijo v ekološko kmetovanje, ter da še naprej izboljšujejo prispevek ekološkega kmetijstva, z ukrepi, ki prispevajo k večji trajnosti in pa okoljskim izzivom. Prav tako podpiramo predlagane ukrepe za hitrejšo rast ekološkega kmetovanja v akcijskem načrtu, še posebej ukrepe, ki se nanašajo na zelena javna naročila, promocijo in pa prenos znanja.

Bi pa pri vsem tem, izpostavljamo, da pa predlagani ukrepi vendarle ne smejo povzročiti dodatnih administrativnih bremen, tako za pristojne organe, izvajalce nadzora, kot tudi ostale deležnike v ekološkem kmetovanju. Bi pa želel izpostaviti tudi, da pri razvoju nacionalnih strategij za hitrejši razvoj ekološkega kmetovanja, je potrebno upoštevati tudi posebnosti in specifike v posameznih državah članicah in bodo s tem verjetno različne izhodiščne točke in razlike v možnosti za hitrejši razvoj ekološkega kmetovanja v državah članicah. Tu si z aktivnostmi prizadevamo pospešiti rast ekološkega kmetovanja in če pogledamo nekatere podatke, v zadnjih desetih letih je trend ekološkega kmetovanja v Sloveniji naraščajoč. Tako za primerjavo, je v letih 2010 do 2020, naraslo kar za 41 %.

Želel bi povedat tudi, da se na ravni države pripravlja Nacionalni akcijski načrt za ekološko kmetovanje, kateri bo predvidoma sprejet julija na Vladi in bo ta dokument predstavljen tudi deležnikom, ki so sodelovali na teh delavnicah, ki so pripravljale ta dokument.

V kolikor bodo kakršnakoli dodatna vprašanja na to temo, bo razložila kolegica, bi pa morda še, tako pri(?) pregledu, torej, ko sem prej omenil naraščajoči trend, je teh 25 % želja Evropske unije, ni obvezujoč dokument, je pa obvezujoče, kar si bo država predpisala v strateški načrt. Torej, morda je ta 25 % res ambiciozen plan, glede na to, da smo trenutno, lahko rečemo, da smo na 11 %. Zato bo zelo pomembno, kakšen delež oziroma odstotek si bomo vpisali v ta akcijski načrt.

To bi zaenkrat imel. Hvala.