Lep pozdrav! (Društvo Asociacija). V našem društvu se v bistvu ne bi toliko osredotočil na sam ta politični moment, tudi mislim, da bodo verjetno drugi govorci in predvidevam, da tudi sami poslanci več o tem povedali. Zato bi se fokusirali predvsem na te neke temeljne postulate zakaj je do te današnje situacije lahko prišlo, ki pod vprašaj postavlja dejansko legitimnost tega razpisa in pa na pomen rezultatov za kulturo kot tako. Nek splošen uvod je v bistvu, da je nenavadno, da v času te ogromne zdravstvene krize v enem letu in pol toliko veliko pozornosti povečamo kulturi, ampak dejansko se na področju kulture žal producira zelo velikih nekih problematičnih točk vsaj od ne financiranja slovenske tiskovne agencije do Zakona o medijih, do v bistvu problematike s samozaposlenimi v kulturi, kjer sta tako varuh človekovih pravic kot inšpektorat za javno upravo v bistvu odkrila precej nepravilnosti. Potem imamo tukaj težave z izsiljevanjem nevladnih organizacij in tako naprej. Eden od teh predhodnih postopkov, ki je zelo pomemben za današnjo obravnavo, je sprejemanje pravilnika o strokovnih komisijah, tu gre za v bistvu enega manjših pravilnikov, se pravi podzakonski akt, pa vseeno smo sredi epidemije se v bistvu šli spreminjanje tega pravilnika lani oktobra, kljub temu, da je bil eno leto pred tem že sprejet nov pravilnik in da stare strokovne komisije niso zares niti dobro začele delovati. Postopek sprejemanja tega pravilnika je v veliki meri problematičen, javna razprava je trajala samo 14 dni kljub temu, da resolucija o normativni dejavnosti govori, da morajo javne razprave trajati minimalno 30 dni, še posebej pa za tak podzakonski akt mislim, da ne bi škodovalo, če bi bile tudi 60 dni kot je ta zgornja meja. Ministrstvo za kulturo se po našem vedenju ni predhodno posvetovalo z nobenimi deležniki, v bistvu sta pa tudi dve zelo pomembni telesi obravnavale sam predlog pravilnika in sprejele sklepe, ki so nasprotovale temu pravilniku, temu predlogu. Eden od teh teles je nacionalni svet za kulturo, se pravi najvišja instanca tudi po Zakonu o javnem uresničevanju interesa za kulturo, ki je začetek novembra imela sejo na to temo in v sklepu na koncu zapisala: »do tedaj ostaja pravilnik o delu strokovnih komisij nespremenjen«, se pravi pozvali so k temu, da se pravilnik ne spreminja. In naslednje telo, ki je v bistvu ravno tako predlagalo podoben sklep je ta isti Odbor za kulturo na katerem sedimo danes, ki je 4. decembra sprejelo sklep: »Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije k takojšnjemu umiku in preklicu predloga pravilnika o strokovnih komisijah. V zaključku tega predloga je stala tudi klavzula, da se strokovne komisije zamenja v 60-ih dneh od sprejema pravilnika, kar je verjetno bil tudi eden od ključnih razlogov, da se je pravilnik kot tak sploh spreminjal. In glede na to, da je praktično celotna javnost in v bistvu dejansko tudi politika z Odborom za kulturo predlagala, da se pravilnik ne spreminja, mislimo, da to v bistvu postavlja pod vprašaj samo legitimnost tega pravilnika kot takega. Seveda rezultat je tukaj, tako kot je bilo že omenjeno čisto v uvodu so strokovne komisije bile zamenjane, postavljeni so bili posamezniki, katerih strokovnost bi verjetno mogla neka posebna razprava o tem steči. Posledice teh novih strokovnih komisij pa so tudi rezultati medijskega razpisa, ki so v bistvu nek nov avtogol na področju kulture. Namreč, številni mediji, ki pokrivajo kulturo kot tako, se pravi, ki širijo vesti, novice, kritike o kulturi, so bili prikrajšani za javna sredstva. Absolutno je prvi, ki ga je tukaj treba izpostaviti radio Študent, ki ima v bistvu zelo pester kulturni program tako novičarski kot vsebinski, kot je bilo že omenjeno, na primer osrednja literarna revija, / nerazumljivo/ literatura za svoj elektronski portal ravno tako ni dobila sredstev, Vrabec Anarhist kot portal, Društvo slovenskih pisateljev, revija Razpotja, ki je v bistvu tudi reflektivna revija in skozi statistične prispevke pogosto naslavlja kulturna vprašanja in drugi, da jih zdaj ne naštevamo vseh. Skratka, prostor za kulturo kot tako se je s tem razpisom zožal, ker v bistvu v prejemnikih v tistih, ki so na novo dobili sredstva, ni videti, da bi pokrivali kulturne vsebine tako kot so te organizacije do zdaj, še posebej gre tukaj izpostaviti dva osrednja medija, se pravi Dnevnik in Delo, ki kljub temu, da, kot mi je znano, nista prijavljala neposredno vsebin, ki bi se ukvarjale s kulturo kot tako, pa je to seveda v vsakem primeru takšna ali drugačna podpora kulturi in to sta častnika, ki kulturi še vedno namenjata precej prostora.

Torej, za zaključek še enkrat lahko ponovim predvsem to, da nas skrbi, da se recimo sklep tega Odbora za kulturo ni niti v najmanjši meri upošteval. Naposled bi dali poziv Ministrstvu za kulturo, da zagotovijo dodatna interventna sredstva, s katerimi bi se v bistvu zagotovilo dodatno financiranje in na katerih bi imeli vse organizacije, ki so izpadle iz financiranja, možnost, da vseeno sredstva pridobijo in pa prvič sem slišal tretji sklep donašanje seje, ampak mislim, da je vsekakor vreden pozornosti in to je zdaj potrebno premisliti o samih imenih strokovnih komisij in v bistvu iti v neke postopke, da se vzpostavijo spet nove in z večjo legitimnostjo veljavne strokovne komisije. Hvala.