Hvala lepa, predsednik, za besedo.

Lep pozdrav vsem gostom, kolegice in kolegi!

Ja, kot vsako leto tudi letos v bistvu vse pohvale za takšno poročilo, ki ga imamo danes pred seboj. Kdor ga je prebral, je lahko videl, da vsaj po mojem mnenju tožilstvo v naši državi v vseh razmerah, s katerimi se pač sooča, je učinkovito, se pač trudijo po svojih najboljših močeh in v bistvu tudi iz poročila lahko vidimo posamezne segmente, kjer tožilstvo v resnici je uspešno. Ob vseh teh uvodnih predstavitvah ne bom jaz dolgovezila. Bi se pa rada nekako na 3 segmente navezala z nekim svojim komentarjem, pa morda tudi s kakšnim vprašanjem za goste kljub temu, da so v veliki meri že praktično pokomentirali in povedali svoje mnenje o vsem tistim, kar bom, o čemer bom razpravljala. Zdaj, povsem razumljivo je zaradi seveda Covid situacije, da je bila pač opažena mednarodna dejavnost državnega tožilstva v neki okrnjeni obliki. Sem pa zasledila tudi v poročilu, da je državno tožilstvo, se pravi Vrhovno državno tožilstvo gostilo evropsko generalno tožilko v mesecu januarju, kjer je bila glavna tema pogovora seveda vzpostavitev vseh potrebnih mehanizmov in pogojev za to, da bi Evropsko javno tožilstvo, s tem mislim 2 delegirana tožilca, tudi v Sloveniji zaživelo. Vsi vemo, kako je s to zadevo, kjer se stvari zapletajo oziroma zavlačujejo.

Zato ne bom na dolgo in široko o tem. Bi pa vseeno morda vprašala generalnega državnega tožilca, če so ti pogovori z evropsko glavno tožilko še vedno vzpostavljeni oziroma pač kakršenkoli kontakt na to temo, kako v bistvu v Evropi gledajo na celotno nastalo situacijo, ki je bizarna. V Sloveniji vidimo, da se pač zavlačuje s posredovanjem predloga za imenovanje 2 delegiranih evropskih tožilcev zgolj in samo zaradi neke politične igre predsednika vlade. In me predvsem tukaj zanima, če ste na tožilstvu opazili ali pa zaznali kakršnekoli posledice zaradi vsega tega nastale, zaradi vse te nastale zmede. Zdaj, zelo zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da še vedno stojijo nekatera imenovanja oziroma nekatera napredovanja državnih tožilcev. Jaz mislim, da tukaj ni odveč, če znova in znova vsi poudarjamo to in upamo, da bo vendarle nekje nekdo pa prisluhnil vsem tem opozorilom. Zakaj je ta situacija nevarna? Tako kot je rekla predsednica Državnotožilskega sveta, je zaskrbljujoče predvsem to, da se imenuje tožilce z nekim preskakovanjem, se pravi nekateri tožilci, 14 jih je, smo slišali danes, čakajo na imenovanje ali pa napredovanje že več kot pol leta, praktično bo zdaj zdaj že 1 leto, medtem ko drugi brez kakršnihkoli zapletov pridejo do imenovanja ali pa do napredovanja. In to je zaskrbljujoče s tega vidika, ker v neko tako organizacijo, kot je državno tožilstvo, dopuščamo politične vplive seveda preko teh imenovanj. Vemo, kdo imenuje državne tožilce in kakšni vse so lahko politični pritiski na tem področju, seveda neposredni ali pa tudi posredni. Vse to, kar je omenil že gospod Šketa, vpliva na v bistvu kakovost in delovanje državnega tožilstva. Glede na to, da je kadrovski primanjkljaj velik, vsi današnji gostje so v bistvu v en glas to poudarjali. In me veseli tudi, da je Državni svet izrazil svojo zaskrbljenost glede kadrovske politike in glede ignorance do tega problema, ki je v bistvu, jaz ne bi rekla, da jo politika temu problemu namenja, ampak bolj eksaktno, vlada ignorira to problematiko kadrovsko pri tožilcih. Tako da tukaj res ni odveč, če znova in znova poudarjamo, da to ni v redu, to ni okej, s tem se politizira državno tožilstvo, ki je, kot vemo, po Ustavi samostojna in neodvisna služba in kot taka bi si zaslužila večje spoštovanje s strani te vlade. In zame je res nesprejemljivo, da se z neko politizacijo zavlačuje pri imenovanjih državnih tožilcev, da se konec koncev Slovenijo v Evropi predstavlja kot neko problematično državo, ki ne spoštuje vladavine prava, niti svojega pravnega reda niti evropskega pravnega reda s tem, ko kar tako na počez razveljavi izbirni postopek, ki je v skladu z vsemi zakonskimi normami bil izpeljan korektno, legitimno in predvsem zakonito. Meni res ni vseeno, da se o Sloveniji dandanes pač govori v Evropi to, kar se govori. Zdaj glede, to bo pa moj zadnji komentar, glede vseh naštetih zakonskih sprememb, ki smo jih v bistvu tekom leta sprejeli, bi pa izpostavila zakonsko spremembo, se pravi Zakona o državnem tožilstvu, ki je uredila tako, da za zavrženje ovadbe pri kaznivih dejanjih, kjer predpisana kazen znaša več kot 3 leta zapora, je sedaj potreben sopodpis vodje tožilstva, ko nek tožilec oceni, da bi kazensko ovadbo zavrgel.

Zdaj glede na vsa opozorila, ki smo jih lahko poslanci slišali ob sprejemanju te novele s strani državnega tožilstva, me predvsem zanima, se pravi opozorila so bila v smeri, da takšna sprememba, prvič, niti ni potrebna, drugič pa, tudi nekako posega v neko neodvisno delo posameznega tožilca, ki presoja nek kazenski primer. V tej vezi me zanima, kako je ta sprememba vplivala na delo do sedaj, če je že kaj, če so sploh že kakšne posledice. Kako v bistvu ocenjujete, da bo ta sprememba vplivala na neko obremenjenost državnih tožilcev, če vemo, da bo potrebno neko zadevo, o kateri se bo odločalo, dati v odločanje še dvema tožilcema, ki bosta mogla, če bosta želela strokovno presodit, zadevo ornk naštudirat, kar pomeni dodatne obremenitve, kar pomeni dodatno delo tam, kjer ga sicer po moji oceni niti ne bi bilo potrebno nekako urejat in uzakonit. Tako da to so neke 3 ključne zadeve, ki se mi zdijo ta hip, kar se tiče delovanja državnega tožilstva, najbolj pomembne. Kot rečeno, smo sicer že slišali iz uvodnih predstavitev vaša mnenja in komentarje, ampak ni odveč, če to znova in znova ponavljamo, ker morda pa kje na Ministrstvu za pravosodje naleti na kakšna plodna tla.

Hvala.