Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.

Lep pozdrav spoštovanemu generalnemu državnemu tožilcu, spoštovani predsednici Državnotožilskega sveta, spoštovani vodji Specializiranega državnega tožilstva, vodji posebnega oddelka, spoštovanim poslankam in poslancem, ostalim vabljenim.

Danes obravnavate skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2020. Ministrstvo za pravosodje pozdravlja pripravljeno poročilo, ki predstavlja pomemben akt, ki mora biti pregleden in uporaben. Njegova bistvena vsebina je analiza vzrokov za morebitne odklone posameznih državnih tožilcev, tožilstev in ocena doseganja načrtovanih ciljev politike pregona. Ministrstvo ugotavlja, da je skupno poročilo pripravljeno skladno z določili Zakona o državnem tožilstvu in pravilnika o obliki letnega poročila o poslovanju državnega tožilstva, in pozdravlja, da državno tožilstvo skupno poročilo vsako leto vsebinsko in kvalitativno nadgrajuje, kar je v skupnem poročilu v delu za lansko leto še posebej razvidno v analitičnem delu, kjer so grafi in ugotovitve prikazane po med seboj primerljivimi tožilstvi, skladno seveda z merili za uspešnost pregona državnih tožilstev. Opisana nadgradnja analitičnega dela skupnega poročila je nedvomno, nedvoumno daje poročilu dodatno vrednost in ga izboljšuje z natančnejšo primerjavo rezultatov poslovanja po državnih tožilstvih in razlik med posameznimi med seboj primerljivimi državnimi tožilstvi, kar bo pripomoglo k obvladovanju tveganj. Poročilo za lansko leto izkazuje dobro poslovanje državnega tožilstva kljub težkim razmeram, ki smo jim bili priča, saj tako kot druge državne organe in vse podstati družbenega življenja tudi delo državno tožilske organizacije v letu, v lanskem letu zaznamovala epidemija bolezni Covid-19. Lani so državna tožilstva zoper polnoletne osebe proti mladoletnikom in zoper pravne osebe skupaj prejela 27 tisoč 770 kazenskih ovadb. To je 501 ovadbo manj kot leta 2019. V istem času pa so rešila 28 tisoč 472 kazenskih ovadb. Navedeno pomeni, da so državna tožilstva rešila skoraj 702 ovadbi več, kot so jih prejela, kar je 103-odstotna stopnja obvladovanja pripada. In to kaže na dober trend gibanja učinkovitosti dela državnih tožilstev, tožilcev in da se je to tudi nadaljevalo v lanskem letu.

Ministrstvo se zaveda kadrovske problematike državnih tožilstev, zato si prizadeva za njeno rešitev ter daje državnemu tožilstvu podporo v postopkih za dodatno kadrovsko okrepitev državnih tožilstev, v postopkih imenovanj državnih tožilcev vedno ministrstvo deluje proaktivno, brez nepotrebnega odlašanja. Kot izhaja iz skupnega poročila o delu državnih tožilstev za leto 2020, je državno tožilstvo s to podporo zadovoljno. Postopki glede na številne deležnike terjajo svoj čas, zato je z namenom, da se zagotovi optimizacija postopkov imenovanj državnih tožilcev, ministrstvo pripravilo tudi spremembe Zakona o državnem tožilstvu, s katerimi se postopek imenovanja državnih tožilcev približuje postopku imenovanja sodnikov, pri tem se pa krepi tudi vloga Državnotožilskega sveta pri kariernem napredovanju državnih tožilcev na način, da se postopek v primeru napredovanja državnih tožilcev na višje državno tožilsko mesto zaključi pri Državnotožilskem svetu. Seveda pa obstaja še vedno posebna ureditev za napredovanje v naziv vrhovnega državnega tožilca, kjer ostaja še vedno ta vloga vlade in Ministrstva za pravosodje neokrnjena. Predlaga se tudi opustitev v tej pripravljeni bodoči noveli opustitev faze podaje pripomb kandidata na mnenje vodje državnega tožilstva in predvideni so tudi drugi pospešitveni ukrepi, kar pa bo vse prispevalo k racionalizaciji postopka kariernih imenovanj, v posledici pa tudi racionalizaciji postopka za nova imenovanja, ki glede na ustavnopravni položaj državnega tožilstva v sklepni fazi še vedno ostaja v pristojnosti vlade.

Z namenom večje fleksibilnosti pri načrtovanju kadrovske politike ter večje učinkovitosti pri organizaciji dela in poslovanja državnega tožilstva smo tudi pripravili spremembo, kjer bi se opustilo normativno predpisovanje največjega dovoljenega števila mest državnih tožilcev v posameznih nazivih ter uvedli eno vrsto naziva državnega tožilca na 1. stopnji. To, zlasti ta slednji ukrep bi omogočil prožnejše odzivanje vodje državnih tožilstev na dinamiko pripada zadev iz okrajne in okrožne pristojnosti ob upoštevanju razpoložljivih kadrovskih virov, vključno z učinkovitejšo izenačitvijo obremenitve in izrabe kadrovskih virov. Zdaj glede samih postopkov imenovanj je bilo v lanskem letu imenovanih 15 državnih tožilcev, 3 državni tožilci pa so bili imenovani še v letošnjem letu. Trenutno je v teku približno še 20 razpisnih postopkov za različna državno tožilska mesta, ki so v različnih fazah. Sodelovanje Ministrstva za pravosodje z državnimi tožilstvi poteka na področju pravosodne uprave in na zakonodajnem področju Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju z Vrhovnim državnim tožilstvom zagotavlja ustrezne materialne, organizacijske in ne nazadnje tudi normativne pogoje za delo državnih tožilstev. Lani so bile sprejete številne zakonodajne spremembe. Sprejeta je bila novela Zakona o državnem tožilstvu, s katero se zasleduje skladnost, zakonitost in izvršljivost uredbe, Evropske uredbe o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, to je Eurojust. Odpravile so se nepravilnosti, ki jih je pri izvajanju in beleženju pripravljenosti in dežurstva državnega tožilstva ugotovilo Računsko sodišče. Sprejeta je bila tudi novela Zakona o kazenskem postopku, ki je zagotovilo procesne pogoje za delovanje Evropskega javnega tožilstva, kar nam seveda nalaga evropska uredba. Evropski javni tožilec bo stvarno pristojen za pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije, in drugih, z njimi povezanih kaznivih dejanj. Obsežen sklop sprememb predstavljajo spremembe, ki zadevajo položaj in pravice mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. V noveli smo namreč implementirali tudi direktivo Evropske unije, ki ureja minimalna procesna jamstva za mladoletne osumljence in obdolžence v kazenskem postopku. Marca letos je bil tudi sprejet Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in v njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke. Zakon opredeljuje postopek v hiši. Vključuje zaslišanje v ločenem prostoru, ki se začne na podlagi odredbe sodišča. Zaslišanje bodo posneli, tako da otroku ne bo treba več zaslišanj, treba na več zaslišanj pri različnih strokovnjakih. Prav zmanjšanje števila zaslišanj pa je po mnenju vlade ključ do odprave nepotrebne sekundarne viktimizacije ali stiske mladoletnikov. Postopek v hiši pa vključuje tudi krizno podporo in psihosocialno pomoč.

Še beseda glede zagotavljanja ustreznosti pogojev za delo. Vrhovno državno tožilstvo se je letos preselilo na novo lokacijo. Državni tožilci in državno tožilsko osebje so tako dobili sodobne in funkcionalne prostore, ki bodo pripomogli k optimizaciji delovnih procesov. Ministrstvo za pravosodje je pripomoglo k urejanju večletne prostorske stiske Vrhovnega državnega tožilstva ter tudi seveda Specializiranega državnega tožilstva, posledično pa tudi prostorske stiske posebnega oddelka in na novo vzpostavljenega Urada evropskih delegiranih tožilcev. Tudi sicer je v poročilu opazen napredek na tem področju, saj smo se na ministrstvu lotili reševanja prostorske problematike in zagotavljanja ustreznosti razmer za delo v okviru finančnih zmožnosti in prioritet. Že vse od leta 2015, ko je bilo na ministrstvu zagotovljenih več sredstev za pravosodne organe, pa poteka tudi obnova voznega parka. Vsako leto se tako namenja del sredstev tudi nabavi novih vozil, in sicer glede na prioritete, postavljene glede na starost voznega parka, prevoženih kilometrov posameznih vozil, iztrošenosti vozil in organizacijskih zahtev. Prav tako je v zadnjih letih potekala intenzivna posodobitev informacijske tehnologije na državnih tožilstvih. Kljub vsem težavam, ki pa pestijo državna tožilstva, ministrstvo pozdravlja, da si državno tožilstvo kot celota in posamezna državna tožilstva prizadevajo in dosegajo zastavljene cilje in dobre rezultate, predvsem pa, da izkazujejo sposobnost prilagoditve razmeram in novim načinom dela. Hkrati poročilo tudi ponuja izhodišča za nadaljnje delo Ministrstva za pravosodje, tako v delu opravljanja zadev pravosodne uprave in v tem okviru zlasti zagotavljanja materialnih pogojev za delo tožilstva kot tudi seveda v delu priprave zakonodajnih sprememb. Toliko zaenkrat z moje strani.

Hvala.