Lep pozdrav vsem skupaj.

Hvala za besedo.

Torej Državnotožilski svet je o skupnem letnem poročilu državnega tožilstva za leto 2020 razpravljal na 71. redni seji, nato pa na 16. dopisni seji oblikoval in sprejel mnenje, ki vam je bilo posredovano tudi pisno. Glede na to, da ga imate pred seboj, iz tega mnenja torej samo nekaj poudarkov in tistih potrebnih točk, na katerih je potrebno dodatno pokazati, kaj se s tožilstvom dogaja. Torej Državnotožilski svet v svojem mnenju sedaj že tradicionalno pozdravlja kvantitativno nadgradnjo vsebine skupnega letnega poročila, predvsem izrazito nadgradnjo analitičnega dela skupnega poročila, ki vsebuje tudi evalvacijo doseganja okvirnih ciljnih vrednosti kazalnikov za presojo uspešnosti poslovanja in izvajanja politike pregona, kot so določene z merili za uspešnost pregona državnih tožilstev, in sicer upoštevaje 4 skupine, v katera so v skladu z merili razdeljena državna tožilstva. Kljub temu pa je tudi z naše strani še vedno izražena skepsa glede načina poročanja oziroma glede smiselnosti zajemanja izjemno velikega števila statističnih podatkov, saj ta letna poročila v zadnjih letih obsegajo že skoraj 270 strani.

Tako Državnotožilski svet pozdravlja vse aktivnosti, ki so že izvedene v smeri sprememb Zakona o državnem tožilstvu - bomo videli torej, kaj bo – ki pa bodo podlaga za spremembe pravilnika o obliki in navodilu za pripravo letnega programa dela državnega tožilstva kot tudi pravilnika o obliki letnega poročila o poslovanju državnega tožilstva. Poudarjamo v tem delu tudi na potrebnost sistemske uskladitve v prej omenjenih strateških aktih državnega tožilstva oziroma sinhronizacije podatkov, uparjanje teh podatkov, da pravzaprav lahko delamo resnično primerjavo. Državnotožilski svet meni in nekako pogreša analizo vpliva odstotka zavrženih kazenskih ovadb zaradi umika predloga oškodovanca kot tudi deleža bagatelne kriminalitete na dejansko učinkovitost, gospodarnost in obremenjenost državnih tožilstev in seveda posledično državni tožilcev. Gre za tiste zadeve, v katerih ne gre za tako, bom rekla, za pravo vsebinsko presojo v primerih umikov predlogov oškodovancev, pa tudi pri bagatelni kriminaliteti ne gre za neko obsežno oziroma zelo zahtevno problematiko. Seveda pa izražamo zadovoljstvo v smislu nadaljevanja trenda povečanja zlasti deleža izrečenih denarnih kazenskih sankcij. No pa, če se sedaj nekoliko ustavimo pri točki, ki jo je prej že nakazal in nekoliko poudaril generalni državni tožilec.

Državnotožilski svet opozarja, podčrta kritično prenizek odstotek zasedenosti državno tožilskih mest. Gre za trend upadanja v zadnjih letih in je tako skupno število državnih tožilcev na dan 31. 12. 2020 doseglo zgolj 77 % zasedbe, kot jo je za državna tožilstva predvidela odredba o številu mest državnih tožilcev. Torej gre za izredno kritično situacijo, ki pomembno vpliva na delovanje državnega tožilstva kot enega izmed ključnih gradnikov pravosodja. V tem delu je potrebno seveda te podatke ovrednotiti tudi v povezavi s starostno strukturo državnih tožilcev, namreč iz skupnega letnega poročila izhajajo, lahko rečemo, alarmantni podatki, in sicer da je v trenutki kadrovski strukturi 11 državnih tožilcev, ki so stari med 65 in 70 let, torej že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, in 51 državnih tožilcev, ki so stari med 55 in 65 let. To opozarjamo zaradi tega, ker gre za izjemno velik delež vseh državnih tožilcev, ki že po sami naravi stvari razpolagajo z največ izkušnjami, z zgodovinskim spominom, kar pomeni, da gre za kader, ki ga bo ne le težko, ampak praktično nemogoče nadomestiti tudi z vidika postavitve mentorjev mlajšemu kadru.

V zvezi s kadrovsko problematiko Državnotožilski svet, kot je bilo že prej, pritrjuje, da gre za dolgotrajno formalno zapletene razpisne postopke, kar je nekako seveda razumljivo, ker je potrebno upoštevat pomembnost državno tožilske funkcije kot tudi dejstvo, da gre za trajni mandat, to nekako opravičuje dolgotrajnost razpisnih postopkov, vendar pa je izjemnega pomena, da v tej verigi tega postopka vsi opravimo svoje delo promptno, proaktivno, brez nepotrebnega odlašanja, v državno tožilskem žargonu rečemo ažurno. In v tem delu bi se dotaknila nekih statističnih podatkov, ki jih imam pred seboj. Namreč v letu 2020 kot tudi v preteklih letih pred tem je tako generalni državni tožilec kot posamezne vodje državnih tožilstev, kot Državnotožilski svet v tej verigi opravil svojo nalogo.

Zatika se pa v zadnjem gradniku, bi lahko rekli, to je pri imenovanjih posameznih državnih tožilcev. In če vam samo prikažem nekoliko bolj plastično podatke, vam lahko povem, da v trenutni situaciji čakajo na imenovanje 3 vrhovni državni tožilci, na ljubljanskem tožilstvu čakajo na imenovanje 3 okrožni in 4 okrajni državni tožilci, na imenovanje čaka okrožna državna tožilka v Kranju, okrajni državni tožilec v Celju kot tudi višji državni tožilec v Celju in okrajni državni tožilec v Kopru. Jaz imam tukaj skupni seštevek 14, generalni državni tožilec je prej omenil 13. Torej mislim, da gre še več. Zlasti zaskrbljujoče pri teh podatkih pa je to, pred seboj imam razpredelnico, da je vmes prišlo do imenovanj posameznih državnih tožilcev, torej da se državni tožilci imenujejo na preskok. Nerazumljivo mi je, zakaj, če je bil razpis za 2 državna tožilca, je bil eden izmed teh dveh imenovan, torej potrjen, eden pa ne. Težko bi rekli, da gre tukaj za neko, bom rekla, časovno, nek časovni zaplet pri imenovanju. Tak preskok na to ne kaže, temveč gre po mnenju Državnotožilskega sveta za težko razumljive, pravzaprav težko opisljive razloge skozi oči Državnotožilskega sveta, zlasti iz razloga, ker so bili vsi kandidati izbrani izključno na podlagi strokovnosti. Tako v takemu trendu preskakovanja imenovanj posamezne ja, posamezne ne, ne vidimo nikakršnih razlogov, ne želim pa tukaj špekulirat, za kakšne razloge gre. Torej ne glede na tako perečo kadrovsko situacijo, ki seveda se že kaže v izgorevanju državni tožilcev, kar pomenu dodatno slabšanje potem seveda delovanja državnega tožilstva, v kolikor tožilci, ki morajo prevzet nase vse to delo, jim pač tudi energija poide, torej je treba vsakemu gradniku položiti na, bom rekla, na dušo, dajmo imenovat takrat, ko je to naša dolžnost. Ne ozirajmo se na stvari, kaj in kako, ozirajmo se na to, kaj je glavna naloga državnega tožilstva kot gradnika pravosodja kot celote.

Če gledam potem poročilo, skupno letno poročilo kot celoto, pa lahko zaključim, da izkazuje uspešno, učinkovito in odgovorno poslovanje v celotnem letu 2020, posebej glede na specifičnost situacije in kaže na izredno prilagodljivost tudi v tem izrazito specifičnem letu 2020. V vsem tem času je tudi oceniti, da je bila politika pregona državnega tožilstva ustrezno izvajanja. Še enkrat, nujno je potrebno pristopiti k reševanju pereče in kritične situacije glede kadrovske zasedenosti, saj je ta nujni predpogoj za uspešno delovanje državnega tožilstva kot celote, s tem pa tudi širšega celotnega pravosodja, zlasti v tem delu, mislim tudi v smeri zagotavljanja državnih tožilcev na glavnih obravnavah, saj nič ne pomaga, če bomo vložili obtožnice, državnih tožilcev, ki bi te obtožnice lahko zastopali na posameznih sodiščih, ker državnih tožilcev ni, pa ne bo.

Torej hvala lepa.