Najlepša hvala, spoštovani predsednik Odbora za pravosodje.

Spoštovani poslanci! V letu 2020, na katero se glasi skupno poročilo, katerega sem podpisal in je izšlo do 15. aprila, lahko brez dvoma zatrdimo, da je zaradi epidemije izredno tudi obsežno kot v zadnjih letih, in smo kljub zahtevnim pogojem, ki smo jih imeli v lanskem letu, ocenjujem, da smo s hitrim in ustreznim, torej ustreznimi ukrepi uspeli ublažiti ali pa celo popolnoma preprečiti negativne posledice številnih omejitev, ki bi jih lahko imelo naše delo. Med te spadajo tudi pohitrena digitalizacija Vrhovnega državnega tožilstva in državnih tožilstev, da so lahko funkcionirale v zahtevnih pogojih.

Po razglasitvi epidemije je bilo seveda se potrebno reorganizirat način dela s ciljem optimizacije dela, zagotavljanja učinkovitega delovanja s hkratnim torej upoštevanjem varovanja zdravja zaposlenih in drugih deležnikov. Državnim tožilcem in državnem tožilskem osebju, ki opravljajo tudi dežurno službo v Republiki Sloveniji, torej 24-urno dežurno službo, je bilo velikokrat tudi omogočeno delo na način, da se je lahko poslovalo v težkih okoliščinah, hkrati vsem ostalim pa je bilo omogočeno delo od doma. Zaradi nastalih okoliščin smo sprotno optimizirali priprave in seveda tudi rezultati dela, kot boste videli v prihajajoči predstavitvi, so nekoliko drugačni kot v preteklih letih. Seveda smo posebej opozorili tudi na nujnost učinkovitega in prednostnega obravnavanja vseh zadev, ki so kazale v lanskem letu na izkoriščanje, zlorabo ali nespoštovanje in neupoštevanje izrednih razmer, povezanih z epidemijo, torej kaznivih dejanj zoper storilce kaznivih dejanj, ki so jih izvajale tudi zoper različne inšpekcijske službe in pa organov odkrivanja, policije ter ostalih inšpekcijskih služb.

Analiza zbranih podatkov za preteklo leto upoštevaje izredne razmere, ki so nastale, kažejo na uspešno in stabilno delovanje tožilske organizacije z izjemo zelo slabe kadrovske, kako bi rekel, ohranjenosti, ki se iz leta v leto zmanjšuje. Kot že več let zaporedoma ugotavljamo, da način poročanja, ki smo ga podali po pravilniku letnega poročanja iz leta 2015, statistično in opisno že preobširno po našem mnenju ter zaradi tega tudi zahteva velik angažma. Vendar kljub našemu trudu smo lahko ponosni iz leta v leto na naše skupno poročilo, ki smo ga pripravili. Seveda smo pa, tako kot vsako leto, tudi s podrobnimi analizami iz preteklih let in v letošnjem letu nadgradili to skupno letno poročilo še skupaj s primerjavo po skupinah državnih tožilstev po obremenjenosti, kar dokazuje, da smo bili sposobni izpeljat nekak monitoring državnih tožilstev po kategorijah glede na obremenitev oziroma na razlikovanje pri zahtevnostnih kazenskih ovadbah. Bom se, kar se tiče kadrovske zasedbe, ki je najbolj pereča, v zaključnem delu lotil. Bom pa predstavil nekoliko več statističnih delov na začetku, tako da se lahko seznanite, na kakšen način je bilo delo uspešno s strani državnih tožilcev. V letu 2020 je bil pripad na vseh državnih tožilstvih nižji za 3 %, seveda gre ta trend pripisat pripadajočim epidemiološkim ukrepom. Državna tožilstva so pa seveda v izogib manjšega števila glavnih obravnav rešila več kazenskih ovadb, kot so jih prejela, in sicer po metodologiji »clearing streets«(?) Mednarodne pravosodne mreže 103 cela % je bilo obvladovanje pripada s številom nerešenih kazenskih ovadb. Število nerešenih ovadb je bilo na koncu leta 2020 kljub vsem težavam najnižje v zadnjih 10 letih. Obtoževanje, kar se nanaša na delež, torej na obtoževanje, je enak odstotek kot v letu 2019, in sicer 35-odstotnih delež obtoževanja v državi pomeni stabilnost v tem delu glede na konstanto, vse preostalo pa se nanaša na alternativno reševanje in pa zavračanje kazenskega pregona. Pri mladoletnih storilcih je bilo nekoliko manj končnih odločitev, je pa leto 2020 bilo vseeno primerljivo s prejšnjimi leti. Kar se tiče pravnih oseb, pa enaka rast kot v prejšnjih 5 letih, približno 9 % delež obtoževanja, in sicer ena četrtina primerov pa se nanaša na odstop od kazenskega pregona, v treh četrtinah pa obtožba, je prihajalo do obtoževanja zoper le te. Zakaj takšen odstotek? Večkrat pojasnimo, glede na to, da se pravne osebe lahko tudi pojavijo v stečaju, seveda državni tožilci umikajo in odstopajo od kazenskega pregona, ker več ni subjekta, zoper katerega bi lahko naslavljali obtožne akte. V delu alternativnih reševanj zadev seveda, kot sem prej poudaril, pa je teh zadev približno 61 %. Sicer je nekoliko nižji kot v letu 2019, ko je bil ta delež 63 %, seveda gre tukaj seveda pripisati to zmanjševanje kot v vseh ostalih tudi epidemiji. V dobrodelne namene je bilo nakazanih nekaj čez 210 tisoč evrov. Upad poravnavanja pa je bil tudi v posledici epidemije glede na to, da tudi sami poravnalci niso morali poslovat v normalnih okoliščinah.

Seveda smo pa na drugi strani zaznali posledično porast vloženih kaznovalnih nalogov, in sicer za 1 %, na drugi strani pa upad pogajanj in sklenjenih sporazumov za ca 30 %, pri čemer je bila pa tudi visoka uspešnost pogajanja za sklenitev sporazuma o priznanju krivde, in sicer kar 93 %. Če gremo na uspeh obtoževanja, ki je pomemben za nas kot strukturo kot takšno, je pomembno, da je uspeh v letu 2020 bilo manj končnih odločitev, vendar je pa bil uspeh obtoževanja največji v zadnjih 6 letih, torej obtožbe so bile uspešne kar v 90 % v povprečju zoper polnoletne storilce, na kar smo ponosni in kaže tudi tisti kvalitativni pristop državnega tožilstva do sprejetih odločitev. Pri mladoletnih storilcih je bilo v lanskem letu prejetih za 13 % manj sodb kot v letu 2019, vendar je bilo pa primerljivo z letom 2018. Pri pravnih osebah, kot sem že prej navedel, zaradi izostanka je delež obsodilnosti 55 % in se giba v povprečju zadnjih 5 let.

Pri pritožbah je potrebno poudariti, da je bila zoper kazenske sankcije uspešnost dela pritožb državnih tožilcev v 40 %, kar je še bolj pomembno, hkrati na drugi strani pa zaskrbljujoče na sodni strani, da je bilo s strani višjih sodišč pritožbam ugodeno iz drugih razlogov kar v 43,9 %, kar pomeni, da so ali bile razveljavljene prvostopenjske sodbe in vrnjene v ponovno sojenje ter da so tožilci skoraj malo manj kot v polovici primerov bili uspešni v pritoževanju iz drugih razlogov, kar pomeni nekoliko tudi, ne bom rekel pomanjkanja kvalitativnosti na 1. stopnji, temveč mogoče premalo pozornosti na kvalitativnem pristopu na drugi strani. Kar se tiče strukture izrečenih kazenskih sankcij, je le ta v odstotkih bila takšna, da so bili na pogojne kazni obsojenih torej 68 % storilcev kaznivih dejanj, na zaporne kazni 22 % obsojencev, na denarne kazni 16 %, kar je za 1 % več kot v preteklem letu, seveda na drugi strani pa tudi manj sodnih opominov. Zadovoljni smo, da se tudi izrečene kazni, tako glavne kot stranske, povečujejo iz leta v leto in na ta način tudi v državni proračun prinašajo določene zneskovne bonitete. Kar se tiče alternativnih kazni, ki so bile izrečene, so bile le te v enakem odstotku kot v letu 2019, torej 21-odstotne.

Iz tega je razvidno, da je bilo, letnega poročila, da je bilo delo v splošno korist v teh 21 % odrejeno v 93 %, v 2 % vikend zapor in v 5 % hišni zaporov. Na drugi strani ves čas poudarjamo tako imenovana začasna zavarovanja v zvezi s kazenskim postopkom, torej odrejena začasna zavarovanja na denarne zneske. Teh je bilo v letu 2020 22 %, in sicer tukaj gre predvsem odvzem premoženjske koristi in premoženja nezakonitega izvora. Skupna vrednost tega premoženja, ki je bila predmet začasnih zavarovanj je znašala kar 224 milijonov evrov, to vsako leto poudarjamo. Skupna vrednost protipravne premoženjske koristi pa kar 276 milijonov. Začasna zavarovanja so tista, ki prinašajo tudi v državno blagajno oziroma oškodovancem velike premoženjske, torej vračilo premoženjskih koristi, da se poplačajo iz njih in seveda na ta način državni tožilci uspešno zavarujemo zneskovna oškodovanja v pozitivnih oblikah. Kar se nanaša na Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, moramo poudariti tukaj, da je veliko število tudi že toženih strank v pravdnih postopkih, trenutno pa so vložene tudi 4 tožbe odprte zoper odvzem premoženja nezakonitega izvora v skupni vrednosti okrog 2 milijona evrov. Seveda Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, kot smo že, je bil z ustavno odločbo torej na ta način nekoliko degradiran, zato se tudi ponovno vzpostavlja ta sistem in poskušamo doseči tista merila, da tudi v okviru kazenskega postopka posegamo po civilnem premoženju obdolžencev v okviru predkazenskih in kazenskih postopkov. Kar se tiče strukture teh zavarovanj, bi še nekako poudaril, da se ti zneski različno gibajo seveda iz leta v leto, vendar se tudi prenašajo, zato so tudi tako visoka zavarovanja glede na to, da se v končnih fazah epilogov tudi dokončno vzamejo s sodnimi odločbami.

Kar se tiče procesov, ki se nanašajo o sodelovanju z drugimi državnimi organi, moramo poudarit, da državno tožilstvo tako v okviru mednarodnega sodelovanja kot nacionalnega sodelovanja znotraj države sodeluje z več organi, znotraj je tudi oblikovano v različne skupine, že na podlagi Uredbe o sodelovanju je 12 organov skupaj z državnim tožilstvom, ki je nosilec tega organa in usmerjanja, od policije, Komisije za preprečevanje korupcije, Agencije za trg vrednostnih papirjev, za varstvo konkurence in pa še vseh ostalih. Prav tako tudi navzven sodelujemo z različnimi mednarodnimi organi. Če lahko naštejem samo nekoliko, od Eurojusta do MoneyVala, do Olafa, seveda Europola, Interpola ter tudi drugih pravosodnih mrež, ki zagotavljajo in zagotavljamo drug drugemu podporo pri enotnem in celovitem pregonu. Tako se navzven v okviru skupnih preiskovalnih skupin oziroma tako imenovanih JIT-ov organizirajo države pri pregonu najzahtevnejših oblik kaznivih dejanj in organiziranega kriminala. V teh smo venomer uspešni. V lanskem letu so ti sestanki in koordinacijski sestanki potekali po varnih mrežah ob sodelovanju s centrom v Haagu, torej z Eurojustom. Po drugi strani pa smo tudi sodelovali tudi z Uradom za preprečevanje goljufij, Olafom in tudi z Uradom za preprečevanje pranja denarja in pa organizacijo MoneyVal, ki se ukvarja ravno s temi vprašanji monitoringa in pa raziskovanja teh kaznivih dejanj. Seveda v lanskem letu smo tudi v okviru različnega sprejemanja zakonodaje bili aktivno udeleženi na državnem tožilstvu v sprejem Zakona o državnem tožilstvu ter predlogu o spremembi Zakona o kazenskem postopku, kot tudi Uredbe o sodelovanju, ki se je zaključila v letošnjem letu. Dali smo obširne pripombe, predloge pri našem udejstvovanju. Seveda je moč opaziti, da državno tožilstvo oziroma državni tožilci v zadnjem letu bilo dodatno naloženo z različnimi omenjenimi predpisi precej opravil, zahtevnih opravil, seveda še posebej v Zakonu o kazenskem postopku-O seveda vsa ta bremena seveda povzročajo državnim tožilcem tudi nek odmik od tistih pričakovanih časovnic, ki smo jih predvidevali pri reševanju posameznih zadev. Kar se tiče tudi drugih ukrepov, ki smo jih sprejemali v okviru našega notranjega dela, se je tudi v okviru državnih tožilstev oblikovale specializirane preiskovalne skupine, nekatere so že ad hoc in se v bistvu iz leta v leto prehajajo v klasične oblike sodelovanja in usmerjanja tako policije kot tudi drugih organov, ki sodeluje s specializiranimi preiskovalnimi skupinami. Povečevala so se določena kazniva dejanja v lanskem letu, ki se nanašajo tudi pri prehajanju državne meje, kjer se je tudi povečala kaznovalna politika na podlagi spremenjenega Kazenskega zakonika, kot tudi kazniva dejanja, ki se nanašajo na druge posege v zvezi s prehajanjem čez državno mejo, kot tudi, kot ste sami opazili, tudi kazniva dejanja s področja prepovedanih drog, ki so v velikem številu obravnavanj tudi s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, in določeno število se jih je tudi uspešno zaključilo tudi tako v lanskem letu kot tudi že v letošnjem letu, ki pa ni predmet poročanja. Seveda ne bom se v svojem iznašanju podvajal s specializiranim državnim tožilstvom, katero bo podrobnejše predstavilo področje bančne kriminalitete, korupcijske kriminalitete in zdravstvene kriminalitete. Bi nekoliko tudi se dotaknil kaznivih dejanj s področja sovražnega govora.

Kot je razvidno, smo zaradi transparentnosti v našem poročilu tudi predstavili torej prejete ovadbe v zadnjih 10 letih, iz katerih je moč razvidno vložene tožilske akte in pa tudi sodno delo, ki izhaja iz njih. To se je povečalo seveda v lanskem letu, kar se tiče števila obtoževanj, seveda hkrati tudi pa na drugi strani pričakujemo določene zakonodajne spremembe, ki se nanašajo, da se urejajo v okviru prekrškov ali pa tudi druge medijske zakonodaje. Kar se nanaša tudi, smo povečali aktivnosti na kaznivih dejanjih zoper okolje in prostor. Ustanovljena je bila tudi delovna skupina pri Vrhovnem državnem tožilstvu. V lanskem letu smo torej prejeli 136 novih kazenskih ovadb zoper okolje in prostor torej zoper polnoletne pravne osebe in pa zoper 10 pravnih oseb. Vložili smo kar 29 obtožnih predlogov in 11 zahtev za preiskavo v zvezi z omenjena kazniva dejanja. Omenjeni problematiki v zadnjem obdobju posvečamo nekoliko več pozornosti glede na našo agendo in zavezo, ki je trenutno v teku, da tudi temu vprašanju posvetimo veliko vprašanja, veliko tudi znanja in tudi sodelovanja.

Kar se tiče razvojnih aktivnosti in pa trajanja postopkov in starejših nerešenih zadev, je moč videti, da v okviru našega strokovno-informacijskega centra in pa analitičnega oddelka ter oddelka za opravljanje in organizacijo ves čas spremljamo časovne standarde iz politike pregona 90-dnevne roke, kateri se je tudi udejanjil v Zakonu o kazenskem postopku. In na ta način spremljamo preko vodij državnih tožilstev tudi poslovanje državnih tožilcev, vendar nekako opažamo tudi, da samo časovnice na strani državnega tožilstva, ki so zelo kompresirane na 90 dni, na drugi strani pri vseh deležnikih v verigi pravnomočno, v verigi torej deležnikov torej pravičnosti so le-ti dnevni rok izostali, tako nimamo niti časa reševanja na policiji ali pa na sodišču, razen v pripornih zadevah in preiskavah, kakšni so tisti časovni roki, v katerih morajo ti deležniki končati seveda. In mnogokrat se dogaja, da stojijo dalj časa tako pri prvih kot pri tretjih, seveda ne pa pri nas. In seveda državni tožilci pa so podvrženi časovnem tempu v okviru 90-dnevnih rokov in na ta način tudi lahko trpi kvaliteta tožilskega dela, brez da se na koncu izkaže izplen po pravočasnem reševanju zadev. To je tudi trend. Seveda v politiki pregona imamo tudi, da državni tožilci in državna tožilstva opozarjajo sodišča, ampak opozarjajo na pravočasna razpisovanja glavnih obravnav, kadar je to 3 leta ali več, in pa tudi vseh ostalih zadevah, kjer je potrebno, da so podani rokovni predlogi ali pa nadzorstvene pritožbe. Moramo se nekoliko tudi pohvaliti, da državno tožilstvo ne samo, da stavi tudi na uspeh, uspešnost obtoževanja, temveč je v zadnjih 2 letih od 2019, torej v lanskem letu pristopilo kar precej velikem številu evropskih programov, v katerem črpamo sredstva in sodelujemo. Naj jih naštejem nekaj. Evropski program in tehnična pomoč smo pristopili kar 4 programom. Eno je program izboljšanja in učinkovitosti upravljanja z zadevami na državnih tožilstvih, eno je elektronska izmenjava e-dokazov preko e-kodeksa, naslednjo je aktivnosti krepitve vladavine prava z utrjevanjem enakosti pred zakonom, četrto je tako imenovana baza pristojnih organov za kazenske zadeve. To so 4 projekti, vsi črpajo iz evropskih sredstev, nekje nad 2 milijona evrov.

Hkrati smo tudi pristopili k skladu za okrevanje in odpornost, kjer čakamo na sprejem pravnih podlag za črpanje finančnih sredstev še za 2 zadevi, in sicer zelene sejne sobe in virtualnega pomočnika. Hkrati pa pristopamo tudi k bodočim večletnim finančnim okvirom v okviru kohezijskih politik 2021-2027, kjer imamo že usklajene in potrjene projekte, čakamo še samo na potrditev le-teh, in sicer ena je virtualna info točka za državljane, drugo pa so e-storitve za podjetja do konca 2027. Torej ta povečanja učinkovitosti poskušamo tudi preko evropskih projektov zagotavljat ne samo iz lastnih finančnih sredstev, temveč tudi iz evropskih programov in kohezijske politike.

Zdaj bi se pa nekoliko samo dotaknil tistega najpomembnejšega dela, ki ga ves čas obravnavamo, to je analitični del, za Državnotožilski svet, ki je pomemben tako za Državnotožilski svet kot tudi za vas. Tukaj smo ugotovili trende gibanja tako kazalcev uspešnosti, učinkovitosti kot gospodarnosti, iz katere je razvidno, da se je učinkovitost nekoliko zmanjšala, še vedno pa večja od tiste v 2018, vendar, kot sem prej dejal, ravno zaradi kadrovskega velika manka na državnih tožilstvih in problematiko, katerim pristopamo, seveda ni moč več pristopati s posamičnimi rešitvami, predodeljevanje spisov po državnih tožilstev in pa premikanje posameznih državnih tožilcev, temveč je treba to pristopiti sistematsko tudi s strani deležnikov v pravosodju in pa deležnikov, ki so tisti, ki zagotavljajo kadrovske vire državnemu tožilstvu. Kot je razvidno iz analitičnega dela, je seveda moč ugotoviti, da so tako po vseh 3 kriterijih, kot je tudi ugotovil Državnotožilski svet v svojem mnenju, uspešni. Seveda na ta način tudi dosegamo pač glede na kadrovsko zasedbo neke rezultate, ki so uspešni glede na popolnjenost. Ne moremo mimo dejstva, da je v bistvu, kar se tiče števila državnih tožilstev, v evropskem povprečju pod povprečjem. In seveda na ta način nekako ne moremo zagotavljati učinkovito hitrejšega dela, za katerega si želimo, saj je kadrovska situacija na vseh državnih tožilstvih zasedenost samo 77-odstotna in iz leta v leto pada. Tako imate tudi na strani, mislim da, 208, mislim da, 232, 234 in 236 in tudi 238 so razvidna tveganja od 2020 do 2027, v kakšni smeri potujemo. Zaradi tega sem izrazil tudi visoko stopnjo zaskrbljenosti kot generalni državni tožilec. Tako da smo tudi glede na dejansko stanje preobremenjeni, prihaja tudi do izgorelosti, težko nadomeščamo državne tožilce. V bistvu državni tožilci funkcionirajo kar, bomo rekli, z več organi v okviru svojega odločanja. V bistvu se nam dogaja, da državni tožilci več ne morejo pokrivat določenih glavnih obravnav glede na dejstvo, da je število sodnikov večje od števila državnih tožilcev, hkrati pa tudi morajo usmerjat delo policije in drugih državnih organov v predkazenskem postopku, sodelovat v preiskavah pred preiskovalnimi sodniki, sodelovat na glavnih obravnavah ter narokih pred razpravljajočimi sodniki kot tudi podajat pritožbe ter sodelovat na morebitnih sejah pred višjimi sodišči. Torej en državni tožilec pokriva in, bomo rekli, servisira kar 4 različne stopnje, seveda ob časovnicah, ki jih ima, in hkrati, da vsi državni tožilci v Republiki Sloveniji, razen z delovnopravnimi omejitvami tudi dežurajo v okviru dežurne službe, torej morajo zagotavljat 24-urno dežurno službo, je to kar preveliko obsežno delo, še posebej glede na to, da so na določene časovne standarde vezani, včasih tudi v urah in seveda ob svojem pripadu povprečnem mesečnem, da imajo državni tožilci tudi še na svojih mizah v povprečju tudi med 25 in 30 izpisov, za katerimi morajo tudi zagotavljat časovne standarde, pomeni veliko število dni in obremenitev.

Tako da delovni urnik državnega tožilca nedvomno ni 8 ur, ampak je kar v povprečju dosti večji, kar tudi sami opominjajo in seveda zagotavljanje le-tega bo potrebno v prihajajočih letih zagotoviti na drugačen način, da bo usklajeno s številom sodnikov z določenim številom omejitev razpravnih dni za državne tožilce, ker ti morajo na drugi strani zagotavljat tudi svojo učinkovitost, zato da pravočasno vlagajo tožilske akte na pristojno sodišče oziroma tudi izdelujejo svoje končne odločitve. Kar se tiče tega kadrovskega dela, seveda poskušamo nasloviti na deležnike ostale, odziva ni bilo. V lanskem letu smo tudi uspešno nekako poskušali zagotoviti tudi in smo vzpostavili mrežo za evropske delegirane tožilce.

Kot veste in ste seznanjeni, evropskih delegiranih tožilcev še ni, postopki stojijo. Prav tako na drugi strani trenutno stojijo tudi imenovanja in napredovanja iz nam neznanih razlogov za 13 državnih tožilcev. Mislim, da bo o tem kaj več povedala tudi predsednica Državnotožilskega sveta. Vsekakor moram poudarit, da če želimo zagotavljati učinkovit kazenski pregon državnih tožilcev, jim moramo poleg materialno-tehničnih pogojev tudi zagotavljati kadrovske vire. Opozorjen sem bil kot generalni državni tožilec tudi s strani vodij, da težko izkoriščajo notranje torej vire oziroma mi znotraj organizacije, saj se že vsa tožilstva ukvarjajo s kadrovskim mankom. Seveda na koncu koncev postaja delo državnih tožilcev ob vsem tem naporu in morebitnih pritiskih tudi morebiti nezanimivo, nemotivirano, zato se večje število državnih tožilcev že prijavlja na sodniška mesta. Težko pa popolnjujemo in pridobivamo kvalitetne državne tožilce znotraj organizacije. Postopki imenovanj so dolgotrajni ali pa tudi na koncu ne pride do le-teh imenovanj, zaradi česar sem še posebej zaskrbljen. Želel bi si, da se zagotovi trajno kadrovsko popolnjevanje in seveda na ta način tudi učinkovitost.

Glede na to, da državna tožilstva sodelujejo tudi z drugimi državnimi tožilstvi iz Evropske unije kot tudi po svetu, jim moramo zagotavljat ves čas aktivnosti 24 ur na dan, tudi ne samo v okviru dežurne službe, temveč tudi drugih aktivnosti, ki so nekoliko skrite. Morebiti bi se videle tudi tam pri osebnih omejevalnih in stvarnih omejevalnih ukrepih, kjer se vidi, koliko priporov je bilo odrejenih in koliko prikritih preiskovalnih ukrepov, od prisluhov, tajnega sodelovanja, tajnega opazovanja in pa vseh ostalih vstopov v zaščitene prostore, koliko teh ukrepov je, ki so dejansko skriti in je vloženo še in še energije državnega tožilca, da lahko zagotavlja v končni fazi kasnejše realizacije pri privodih k preiskovalnemu sodniku. Velikokrat izostane tudi obvestilo, verjetno, da je samo sodelovala policija, ampak veste, državni tožilec usmerja vse te zadeve, vse te realizacije, ki se privajajo, s takšno stopnjo strokovnosti, seveda ves čas je v delu na ta način, da seveda, bomo rekli, pravno vzdržijo vsi ti postopki, ko se privedene pripelje na sodišča in zagotovi tudi preiskovalnim sodnikom dovolj gradiva in utemeljenega gradiva skupaj s policijo seveda, da so postopki uspešni. Tudi velike organizacije in združbe smo v lanskem letu, kot je razvidno iz prikritih preiskovalnih ukrepov, bili uspešni pri njih, zato sem lahko ponosen na državne tožilce, ki v veliki meri tudi s svojo lastno motivacijo in velikim angažmajem zagotavljajo kvalitetno delo. Seveda velikokrat tudi pod moje kritik, morebiti tudi političnih očitkov, vendar tožilci smo in se zavedamo kritike strokovne javnosti, strokovnih kritik, vsekakor pa ne moremo pristajat izključno samo na kritike, ki predstavljajo mejo političnega kritiziranja in na ta način, saj ne prinaša nekakih dodani vrednosti, še posebej, ker smo državni tožilci varuhi zakonitosti in na ta način tudi zagotavljamo pravni red in zagotavljamo tudi na drugi strani kontinuiteto pravne države v okviru svojih tožilskih odločitev, tako, ne samo v kazenskih postopkih kot tudi na 3. stopnji pred vrhovnim tožilstvom, kjer imamo tudi oddelek za civilne in upravne zadeve, kjer smo varuh zakonitosti tudi v okviru civilnih postopkov.

Za na konec bi želel dodati, da sem s skupnim poročilom za leto 2020 zadovoljen. Uspešnost se izkazuje iz leta v leto. Tako da bi jaz zaključil, kar se te predstavitve tiče, in bom kasneje tudi razpoložljiv za posamezna vprašanja.

Hvala.