Ja, spoštovana predsednica, hvala lepa za opozorilo.

Čeprav, veste, je Zakon o javnem naročanju predmet te razprave, ker tudi v predlogu sklepa je popolnoma jasno napisan poziv k spremembi Zakona o javnem naročanju. In mislim, da je, da bi bilo škoda, če danes vsaj nekaj besed o tem zakonu ne bi spregovorili, ker imamo vsi skupaj, vsi skupaj, tukaj pa res verjamem, da vsi skupaj zelo dober namen, zelo dober namen, da morda bo pa ta parlament v tem sklicu vendarle prestopil tisto mejo, ki se je kazala, kot da se na tem področju ne da nič storiti.

In ko smo predlagatelji, Lista Marjana Šarca te seje pisali ta predlagani sklep, seveda nismo mogli vedeti kaj se bo včeraj zgodilo. Ampak pozivali smo prav k temu in tudi s tem sklepom pozivamo. Jaz bom tudi na koncu potem razložil, zakaj ga nismo spremenili, ker načelno bi ga lahko tudi spremenili za današnjo sejo predlagani sklep, pa se nam je zdelo smiselno, da ostane tak, kot je. Jaz bi ravno zato, ker je zanimivo nadaljevanje včerajšnjega dne in se nekaj vendarle dogaja, nekaj se premika, zato govorim o Zakonu o javnem naročanju, ker mislim, da smo vse tiste zgodbe o operacijskih mizah, žilnih opornicah in kdove o čem še vse, že tolikokrat vsi slišali, da dejansko ljudje zdaj od nas pričakujejo, da bomo naredili korak naprej, da bomo pač nekaj rešili. In zato sem pač malo karikirano povedal, kako je do tega zakona včeraj prišlo na res nenavaden način.

Predvsem pa je škoda, velika škoda, priložnost pa še ni zamujena, da se je šlo v pisanje tega zakona tako na horuk, brez nekih pravih strokovnih podlag in je zakon iz osnove zdaj zgrešen. Lahko pa bi bil zelo dobra podlaga, zelo dobra podlaga, da bi prišli do tistega, o čemer govorimo že ves čas – kje je zdaj ta glavni problem poleg tega seveda, da vemo kako postopki potekajo. Ampak da so te referenčne cene, ki jih ni, ki jih nimamo določenih – eden izmed osnovnih problemov naročil v zdravstvu.

In trdimo v Listi Marjana Šarca, da se to tudi v Zakonu o javnih naročilih da rešiti, da rešiti na način, da ne bomo v koliziji z evropsko direktivo iz leta 2014 o javnem naročanju. Vidite, in tukaj je zdaj pravzaprav osnovni problem, zato bom še, če dovolite, par stavkov rekel o tem zakonu. Ni to še seveda razprava o samem zakonu, ampak zakaj se mi zdi zamujena priložnost in zakaj je državna sekretarka Jelka Godec včeraj na Twitterju mislim, da preuranjeno izražala veliko veselje, kako bomo s tem zakonom pa zdaj vse uredili. Ker žal, ker žal tak kot je, ne bomo uredili. In jaz želim na to opozoriti danes in je priložnost, da nekaj spremenimo tudi kar zadeva sam zakon, ker direktiva je jasna in posebnosti oziroma izjem pri naročanju medicinskih pripomočkov in medicinske opreme ne pozna.

Torej direktno s tem zakonom, s tem predlogom zakona kršimo evropsko direktivo. Saj vemo, kaj pomeni kršenje evropske direktive posledično, posledično, če je zakonodaja v nasprotju z evropsko direktivo, pomeni v končni fazi tudi kazni. Torej nismo nič prihranili, ne bomo naredili nič za prihranek, pač pa bomo deležni še kakšnih kazni na koncu. Če bomo, če bodo poslanci koalicije trmasto vztrajali pri tem zakonu, ki seveda – in to pa je, to pa je bizarno – ni bil v ničemer usklajen …