Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci in drugi prisotni!

Pri današnji točki obravnavamo zahtevo za oceno ustavnosti 184. in 297. člena Družinskega zakonika in predlog za začasno zadržanje izvajanja navedenih določb.

Obveznost preživljanja otroka s strani staršev je do polnoletnosti otroka ustavno določena kot to izhaja iz 54. člena Ustave Republike Slovenije v okviru pravic in dolžnosti staršev. Ustava Republike Slovenije določa, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon.

Obveznost preživljanja med starši in otroki je zakonsko določena v Družinskem zakoniku, in sicer morajo starši preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere potrebne za otrokov razvoj. Po polnoletnosti preživninska obveznost staršev obstaja dokler so izpolnjeni pogoji, in sicer: pogoji rednega šolanja, pri čemer oseba ne sme biti zaposlena ali vpisana v evidenco brezposelnih oseb.

Preživljanje ob navedenih pogojih je omejeno do 26 leta starosti. Obveznost preživljanje otrok do njegove polnoletnosti je torej absolutna in ustavno zagotovljena ter je tudi ena od vsebin starševske skrbi. Družinski zakonik med drugim določa tudi sistem ukrepov za zaščito koristi otroka, in sicer so to začasne odredbe, nujni odvzemi otroka ter ukrepi trajnejšega značaja.

Pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka je ogroženost otroka. Družinski zakonik med ukrepi trajnejšega značaja uvršča med drugim tudi ukrep odvzema otroka staršem ter ukrep namestitve otroka v zavod. Sodišče odloči o namestitvi v rejništvo, če je otrokov telesni in duševni razvoj ogrožen v okolju, v katerem živi, če otrok nima svoje družine in če iz različnih razlogov ne more živeti pri starših. Otroka se lahko namesti v rejništvo tudi, če potrebuje usposabljanje v skladu z zakonom, ki ureja vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

V vseh primerih odločitve sodišča o namestitvi otroka v eno od navedenih oblik institucionalnega varstva mora sodišče torej odločiti tudi o preživninski obveznosti staršev. Navedena določba 184. člena Družinskega zakonika ne razlikuje med okoliščinami zaradi katerih je bil otrok nameščen v rejništvo ali zavod.

V vseh navedenih primerih je upravljanje s preživnino in tudi z družinsko pokojnino ter imenovanje skrbnika v ta namen zakonsko določeno enako.

Razlog za zakonsko določitev in imenovanja skrbnika v navedenih primerih za namen upravljanja z rednimi prihodki otroka, konkretno s preživnino, je korezija nasproti interesov med preživninskim upravičencem – otrokom ter preživninskim zavezancem oziroma zavezancema.

Imenovanje korezijskega skrbnika ni povezano z ustreznostjo izvajanja starševske skrbi pač pa od ugotovitve ali so si koristi med otrokom in starši v navzkrižju. Ker gre v primerih iz 184. člena Družinskega zakonika za določitev preživnine obema staršema, je zaradi kolezije interesov obeh staršev z interesi otroka zakonsko določena ureditev skrbništva v tem delu.

Določba 297. člena Družinskega zakonika določa izvajanje nalog državnega odvetništva Republike Slovenije v zvezi z zahtevo po določitvi preživnine za otroke nameščene v rejništvu ali v zavod. In sicer določa, da državno odvetništvo v enem letu od začetka uporabe zakonika zahteva odločanje o preživninski obveznosti. Namen določbe je ureditev preživnine tudi za tiste otroke, ki so bili od dneva začetka uporabe družinskega zakonika že nameščeni v rejništvo ali v zavod in še nimajo določene preživnine.

Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje, da določbi 184. in 297. člena Družinskega zakonika nista v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.

Glede predloga za začasno zadržanje izvajanja določb 184. in 297. člena Družinskega zakonika Vlada Republike Slovenije meni, da izvajanje preživninske dolžnosti s strani staršev v primeru izrečenega ukrepa ne pomeni težko popravljivih posledic, saj so starši v prvi vrsti dolžni vzdrževati svoje otroke, kar je za mladoletne otroke tudi ustavno zagotovljeno.

Iz predloga za začasno zadržanje 297. člena Družinskega zakonika tudi niso razvidne škodljive posledice, ki bi nastala z izvajanjem te določbe.

V predlogu za začasno zadržanje je omenjeno trajanje in stroški postopka, vendar ocena glede trajanja teh stroškov ni podana, zato se Vlada Republike Slovenije glede tega vsebinsko ne more opredeliti.

Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje, da niso podani razlogi za začasno zadržanje izvajanje določb 184. in 297. člena Družinskega zakonika.

Hvala.