Hvala lepa za besedo.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci.

Letno poročilo Sveta za radiodifuzijo za obdobje 2019 do 2020 gre v pravo smer, je zasnovano obče in izraža kontinuiteto glede na pretekla leta. Bi pa želeli izpostaviti nekaj pogledov glede na oceno stanja, ki ga je podal svet.

Po mnenju Sveta je treba v medijsko zakonodajo vgraditi določilo, ki bo medijem prepovedalo netočno poročanje ter kršitve ustrezno sankcioniralo. Problematika lažnih novic in dezinformacij je vsekakor pereča in pozitivno je, da Svet na to javno opozarja, vendar problematike ni možno reševati na predlagani način z zakonom. Taka rešitev ni ustavno dopustna, sovražni govor v medijih je z zakonom prepovedan tak predlog Sveta pa je tudi v nasprotju z ustavno pravico do svobode izražanja, kar potrjuje nenazadnje tudi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice. Pri tem bi želeli omeniti tudi prizadevanja Evropska unije za boj proti dezinformacijam na spletu, ki med drugim vključuje samoregulatorne mehanizme. Nadalje je svet ponovno opozoril na problem koncentracije, ki se ga bo treba v novi zakonodaji lotiti ter na novo opredeliti pogoje, pod katerimi so mogoči prevzemi izdajateljev pa tudi razne druge oblike povezovanja na medijskem področju. Na Ministrstvu za kulturo se s takim stališčem strinjamo. Pogrešamo pa oziroma bi si želeli konkretne predloge Sveta za vzpostavitev kontrolnih mehanizmov glede obstoječe koncentracije pa metodologijo za ugotavljanje prevladujočega položaja na področju medijev in morebitne korektivne ukrepe.

Glede objave seznama pomembnejših dogodkov za televizijski prenos je ministrstvo pridobilo mnenje Službe za zakonodajo, ki pravi, da je seznam veljaven, čeprav ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, saj ta neposredno ne ureja nobenih pravic in obveznosti pravnih subjektov. Ko bo Svet predvidoma še v tem letu v skladu z Zakonom o avdiovizualnih medijskih storitvah sprejel nov seznam ga bomo objavili tudi v Uradnem listu Republike Slovenije prav tako mora biti seznam potrjen tudi s strani Evropske komisije. Povsem podpiramo prizadevanja Sveta za čim hitrejši prehod na digitalno omrežje torej uvajanje tako imenovane DAP plus tehnologije. S tem bi lahko rešili tudi problem motenj frekvenc na mejnih področjih predvsem z Italijo in s tem po eni strani povečali slišnost lokalnih radijskih postaj ter se hkrati izognili tožbam sosednje države. Strinjamo se tudi s svetom, da je skrb za slovenski jezik vrednota in jo je treba uveljavljati tudi na evropskem nivoju. V medijih želimo čim več slovenske ustvarjalnosti, umetnosti, kulture na sploh tudi s poudarkom na ustvarjanju v slovenskem jeziku. Svet za radiodifuzijo nikakor ne podpira zahtev izdajateljev, po čim večji deregulaciji medijev ob stalnem ponavljanju, da so razne omejitve zastarele in da se bo medijski trg reguliral sam. Tudi trgi, ki imajo na družbo bistveno manjši vpliv terjajo regulacijo. Toliko bolj to velja za občutljivo dobrino kakršna je medijski prostor, ki terja višji nivo zaščite. Svet si bo na osnovi poročila še naprej prizadeval, da bi bodoče spremembe medijske zakonodaje v kar največji meri upoštevale javni interes na področju medijev in Ministrstvo za kulturo dodaja, da si želi, da bi Svet uresničeval svoje poslanstvo prav z opredelitvijo oziroma osveženo opredelitvijo javnega interesa, ki je temelj za oblikovanje novih posodobljenih zakonodajnih rešitev.

Naj za zaključek še poudarimo, da Ministrstvo za kulturo zelo dobro sodeluje s Svetom za radiotelevizijo tudi pri pripravi Zakona o elektronskih komunikacijah. Dve smo upoštevali sugestije Sveta z njihove 23. redne seje o uvedbi prepovedi prodaje radijskih sprejemnikov, ki ne podpirajo digitalnega signala. Toliko za enkrat.

Hvala lepa za besedo.