Najlepša hvala.

Ja, še enkrat bom na začetku povedala, da razumem paniko in živčnost. Ker pač so se pred približno dvema mesecema, ko smo na Odboru za finance obravnavali odlok oziroma odloke o maksimalnih višinah javnofinančnih odhodkov za štiri blagajne se je pokazalo, da ta vlada, ta koalicija sredstva za pokojninsko blagajno v letu 2022 znižuje in to krepko, za 230 milijonov. Že takrat je fiskalni svet opozoril na to. Takrat sem na Odboru za finance razpravljala, to zelo aktivno, s številkami, z dejstvi, izzvala takrat ministra Širclja, ki je bil z nami, danes ga na žalost ni, da odgovori na to, kaj se bo leta 2022 dogajalo s pokojninami. V odgovoru ministra Širclja, ki sem ga dobila, se pravi pisnem odgovoru na moje poslansko vprašanje, se spet spreneveda nekako. V javnosti, na ZDUS-u, med upokojenci, je pač zagotavljal in zagotavlja, da bo rast pokojnin v letu 2022 med dva in tri odstotki. V pisnem odgovoru, ki sem ga dobila minister seveda ne govori več o rasti pokojnin, ampak govori o rasti odhodkov za pokojnine, to sta dve hudo različni kategoriji, ampak tudi to ne drži, da bi za leto 2022 bilo zagotovljeno dvoodstotno zvišanje skupnih odhodkov za pokojnine.

Zdaj gremo pa lepo po vrsti. Zakaj pravzaprav res ta naša skrb? Prva je ta, še enkrat, 230 milijonov so vzeli pokojninski blagajni in jaz bom kar rekla, si dali v proračun za svoje želje in svoje zahteve. Zakaj pa nas to skrbi pri neki normalni vladi, ki skrbi za socialno državo, bi bila verjetno ta skrb res odveč. Ampak, leta 2012 je ta ista vlada, koalicija, SDS, NSi, tudi DeSUS pokojnine znižala. To kar vidite zdaj na slajdu lahko preberete kakšne ideje so imeli. To je vlada sprejela. To je seveda v zloglasnem ZUJF-u. Imeli so ideje, da se pokojnine znižajo tudi za 50 %. Na koncu se je zgodba odvila nekoliko drugače. Za približno 25 % so nekaj več kot 26 tisoč upokojencem znižali pokojnine. Zato naša skrb, da se deset let po tem zgodba ponovi. In še obrazložitev, ki so jo takrat leta 2012 zapisali, zakaj v bistvu so se lotili zniževanja pokojnin, z namenom stabilizacije javnih financ. In še spodaj v obrazložitvi, določa se začasno enkratno delno znižanje pokojnin. Tako, da naša skrb je več kot upravičena in tudi številke nas napeljujejo na to. In še nekaj, če pogledamo javnofinančni položaj Slovenije takrat in danes. Leta 2012, se pravi v letu, ko je ta koalicija, SDS, Nova Slovenija, DeSUS znižala pokojnine, je bil proračunski primanjkljaj tam okoli 1,1 milijarde, kar je bilo takrat 3 % BDP-ja. Za leto 2022 načrtujejo proračunskega primanjkljaja 1,7 milijarde in verjeli ali ne to pomeni približno 3,2 % BDP-ja. Se pravi javnofinančna slika je identična letu 2012, ko ste prišli na idejo in pokojnine edinkrat v samostojni Sloveniji znižali. Zato naša skrb in zato sklic te seje. To je delček odloka, ki govori o maksimalnih višinah javnofinančnih blagajn, to so štiri blagajne, državni proračun, ZPIZ, zdravstvo in občine.

V prvi koloni vidite kaj je sprejela še naša vlada, se pravi vlada Marjana Šarca za leto 2022, ne bom se osredotočala na druge blagajne, se bom na ZPIZ. Mi smo za pokojnine zagotovili šest milijard 530 milijonov. Vlada Janeza Janše je ta znesek znižala za 230 milijonov. In verjeli ali ne sebi v proračunu pa zagotovila dodatnih 650 milijonov evrov. Tudi zdravstveni blagajni je vzela pet milijonov in tudi občinam je vzela 25 milijonov. Leto 2022 ni svetlobna leta daleč. Leto 2022 je praktično tukaj, pol leta in bomo tam. Zato naša skrb in zato današnja seja. Če pogledamo gibanje odhodkov pokojninske blagajne po letih, od leta 2011, lahko bi šli pa še dlje nazaj, vidite da edino leta 2012, ko je šlo za znižanje je bil indeks nižji kot vlada načrtuje za leto 2022. Za leto 2013 lahko vam še povem kakšne so bile uskladitve po teh posameznih letih, ampak mislim da ni nekega pomena, bom izpostavila samo dve leti, leto 2013, ko smo bili v hudi finančni situaciji in tudi podatki, parametri, ki določajo usklajevanje pokojnin so pripeljali do tega, da so se pokojnine uskladile samo 0,1 % in to je bila redna uskladitev leta 2013, rast v pokojninski blagajni je bila pa 2 %. Se pravi ob 0,1 % uskladitve je bila rast 2 %. Leta 2014 ni bilo nič, nobene uskladitve, pa je bila rast odhodkov 106. In teh 108, to je rast odhodkov pokojninske blagajne leta 2012 v primerjavi z letom 2022, v primerjavi z letom 2021 je tudi to razlog, da danes sedimo na seji Komisije za nadzor javnih financ in povemo ali pa sprejmemo sklep, da vlada pač mora zagotoviti dodatna sredstva, če ne želimo, da pride v leto 2022 do zniževanja pokojnin. Poglejmo kaj vse bo v letu 2022 potrebno za pokojnine oziroma v pokojninsko blagajno zagotoviti. Seveda prirast upokojencev je nekaj napoved, ampak jaz mislim, da se nisem hudo zmotila, če upoštevam prirast novih upokojencev iz leta 2021 na 2022 v višini 0,9 % in jaz mislim, da seveda zaokroženo to pomeni nekih dodatnih 50 milijonov evrov. Zadnja novela ZPIZ-a, ki smo jo mislim da kar soglasno sprejeli v Državnem zboru zahteva, ker letos velja samo polovico leta, naslednje leto bo veljala pa celo leto, zahteva dodatnih nekaj manj kot 22 milijonov evrov. Redna uskladitev, če se bo zgodila po zdajšnjih makroekonomskih napovedih naj bi bila tam nekje od 0,5 do 0,6 % in to po mojih izračunih pomeni tam nekje okoli 38 milijonov evrov. Izredno usklajevanje. Zakon je vložen v Državni zbor in jaz sem prepričana, da bo ta zakon potrjen, vložil ga je DeSUS, jaz mislim da ga bomo podprli vsi, v višini 3,5 % pomeni za naslednje leto, ker to naj bi se zgodilo decembra 2021 in seveda nima nekega gromozanskega vpliva na leto 2021, ima pa velik vpliv na leto 2022. To pomeni tako približno dodatnih 200 milijonov evrov. In treba je biti pošten in povedati, da je bil v letošnjem, mislim da januarju izplačan drugi covid dodatek upokojencem, mislim da je skupen znesek tam okoli 70 milijonov evrov. In ko to vse sešteješ ugotoviš, da bi v pokojninski blagajni leta 2022 potrebovali 240 milijonov evrov več, kot leta 2021. 240 milijonov evrov.

Ali veste koliko ste pa vi v koaliciji zagotovili? Še enkrat, kako bi morali biti, če bi se upoštevalo vse to, kar sem napisala. 240 milijonov, vlada Janeza Janše in ta koalicija je pa zagotovila dodatnih 50 milijonov. Šest milijard 250 je višina v letu 2021 in šest milijard 300 je višina v letu 2022. Tako da beri in piši imate v pokojninski blagajni za 190 milijonov evrov luknje v letu 2022. In 190 milijonov evrov pomeni približno 3 % znižanje pokojnin. To je dejstvo. Če gremo pa še korak dlje, na obljube, besede ministra Širclja, ki govori o dve do tri odstotnem povišanju pokojnin, pa ga bom zdaj citirala iz magnetograma, mislim da je bila 57. izredna seja Odbora za finance 22. aprila, kjer je povedal takole, že takrat, ko smo opozarjali na zniževanje pokojnin: »Izgleda, da se bomo še vračali na to. Zdaj še enkrat, tukaj gre za stopnjo rasti pokojnin in tukaj lahko zagotavljam, da v letu 2022 ne bo prišlo do nikakršnega znižanja pokojnin. Nenazadnje sem na to že odgovoril. Kakorkoli že, tukaj govorimo o posameznih stopnjah rasti in stopnje rasti pokojnin so načrtovane za leto 2020 je bilo 6,2, 2021 5,9, 2022 2,0 in 2023 2,7.« Se pravi rast pokojnin v višini 2 %. Če še to upoštevamo, če še besede ministra za finance vključimo v te izračune, vam manjka v pokojninski blagajni beri in piši 340 milijonov evrov. Ne govorimo o evrčkih, ne govorimo o 100 tisoč evrih, ampak govorimo o 340 milijonih. Kaj bi to pomenilo, če ta denar v pokojninski blagajni zagotovimo oziroma ga preprosto povečate? To bi pomenilo, da bi se načrtovanj saldo sektorja države iz 4,6 povišal na 5,3. To pomeni to. Iz 4,6 na 5,3. To pomeni dodatno zadolževanje in ob teh številkah boste državo v dveh letih zadolžili za 10,6 milijarde. Zato je to na kar opozarjamo v SAB-u še kako resna stvar in zato se je o tem treba pogovarjati. Ker če pa ne boste zvišali odhodkov pokojninske blagajne, bo pokojnine treba znižati, to je prva stvar, o letu 2022 govorim, ker za leto 2021 imamo stvari zapakirane in marsikaj od tega se je tudi že na srečo zgodilo. Seveda obstaja tudi druga varianta, da zvišate odhodke za pokojnine, ampak na drugi strani znižate na primer za plače, kar se tudi ne bi čudila, da ta vlada pride na takšno idejo. Javne finance niso vreča brez dna. Na podlagi teh številk, ki jih danes gledamo nas ocenjujejo tudi bonitetne hiše in če bomo kar tako telovadili plus, minus 0,7 % BDP-ja primanjkljaja, bomo v resnih težavah. Seveda bomo v resnih težavah, ko ta vlada zapusti stolčke. Mogoče zato manjša skrb, ker pač bo breme vsega tega, kar je danes povedano nosil nekdo drug. Tako, da mi smo se potrudili, jaz sem se potrudila na dejanskih številkah pokazati situacijo pokojninske blagajne. V stranki SAB ne bomo nikoli dovolili, da se pokojnine znižajo. Še enkrat poudarjam, enkrat so se že in smo, ko smo prevzeli vlado morali napako druge Janševe vlade popravljati. Ne želim si, da smo leta 2022 v enaki situaciji. Tako da tisti, ki govorite o populizmu si najprej poglejte svoja pretekla dejanja in boste ugotovili, da imamo na žalost še kako prav.

Naš cilj danes pa je samo ta, da zavežemo vlado, da zagotovi dodatna sredstva, da jih bo dovolj za vse, kar je v tem letu načrtovano za pokojnine in seveda za vse, kar je potrebno v letu 2022. In v tej smeri gre tudi drugi naš sklep. Prvi se glasi, Komisija za nadzor javnih financ ugotavlja, da bo ob sprejeti maksimalni višini odhodkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 2022, kot je trenutno določena v odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja države za obdobje 2020-2022, tukaj smo vložili sicer popravek sklepa, ker je pravi naziv za obdobje od 2022-2024, tako da prosim, če se lahko to upošteva. Skratka, da bo ob teh številkah potrebno znižanje pokojnin. In drugi, Komisija za nadzor javnih financ poziva vlado in Ministrstvo za finance, da v izogib vnovičnemu znižanju pokojnin pripravo spremembo odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja države za obdobje 2022-2024, ter tako v najkrajšem možnem času zagotovi manjkajoča sredstva.