Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Predsednik Državnega zbora je tudi ta predlog zakona dodelil Zakonodajno-pravni službi v mnenje. Naše mnenje je pripravljeno skladno z Zakonom o Državnem zboru in s Poslovnikom. Gre za pravno mnenje, poskušamo se ne spuščat v vsebino, le kolikor je to najbolj nujno. Naše mnenje temelji na presoji skladnosti predloga zakona z Ustavo, s pravnim sistemom iz nomotehničnega vidika. Mnenje je zelo obširno, ker je tudi sam predlog zakona, vsebuje zelo kompleksno materijo.

Najprej, ustavnopravni vidik, ta je najbolj pomemben. V mnenju smo argumentiral naše zadržke glede skladnosti zakona z Ustavo. Predvsem gre za skladnost s 14. členom Ustave, to je načelo enakosti, saj predlog zakona dodeljuje določene privilegije, privilegije kot ugodnost, ki ga drugi nimajo, vojaškim osebam. Problematično pri tem je tudi, da se obrazložitev sklicuje na Zakon o organiziranosti in delu policije. Že z načelnega vidika je tak sklic na drug zakon problematičen, poleg tega je pa treba verjetno upoštevati, da v miru v Sloveniji policist, predvsem operativen policist, in pripadnik Slovenske vojske oziroma vojaška oseba nista in ne moreta biti v primerljivem položaju.

Nadalje. Izpostavili smo spornost z 2. členom ustave, ki določa načelo pravne države. Predvsem zato, ker je v predlogu zakona na veliko mestih določeno, da vlada lahko nekaj določi, da minister lahko nekaj določi, s tem da za to možnost ni nobene utemeljitve. In torej to pomeni, da je vladi oziroma ministru oziroma ministrstvu prepuščena prosta presoja, ali bo neka zadeva urejena ali ne bo urejena, to je arbitrarnost in taka je v pravu nedopustna. Delno se to nanaša tudi na spornost z vidika 120. člena ustave, to je načelo legalitete. Na tem mestu bi mogoče posebej opozorila na zadnjo odločbo Ustavnega sodišča, številka U1-88/21, kjer je Ustavno sodišče razveljavilo Zakon o nalezljivih boleznih, kjer je posebej večkrat poudarilo, da morajo biti kriteriji za odločitve zapisani že v zakonu, podzakonski akti pa to lahko le podrobneje razdeljujejo. To v tem predlogu zakona ni prisotno.

Potem imamo naprej vprašljivost skladnosti s 74. členom ustave, ki garantira svobodno podjetniško pobudo. O tem bi kasneje malo več povedala, gre pa za suspenz zakonca pripadnika Slovenske vojske.

Končno imamo pa še problematičen vidik glede 153. člena ustave, ki določa hierarhijo pravnih aktov. Namreč, že iz samega besedila, posebej pa še iz obrazložitve in pojasnil je razvidno, da predlagatelj želi ta predlog zakona usklajevati s podzakonskimi akti, ne pa obratno. To tudi ni primerno, saj je seveda zakon nad podzakonskimi akti in gre pot ravno obratno.

Potem glede sistemskega vidika. Predlog zakona gre precej preko Zakona o obrambi, preko Zakona o javnih uslužbencih, preko Zakona o delovnih razmerjih in tudi Direktive o delovnem času. Vprašljiva pa je tudi na določenih mestih skladnost z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. Treba je namreč vedeti, da po trenutni ureditvi Slovenska vojska oziroma njeni pripadniki in vojaške osebe sodijo pod javni sektor.

Nadalje je treba opozoriti, da na več mestih ta predlog zakona ne uporablja pravne terminologije in pravnega jezika; to je pomembno zato, ker tudi ta zakon je seveda zakon.

Prejeli smo tudi pojasnila glede naših pripomb, tudi ta so obširna. Pri čemer je treba povedati, da se večinoma povzemajo naše navedbe in naši zakonski povzetki. Na veliko naših vprašanj pa ne odgovorijo oziroma niso prepričljivi argumenti. Določen del materije je popolnoma izpuščen in zato seveda vztrajamo pri naših pripombah.

Zdaj bi pa kratko izpostavila samo nekatere poudarke, ker je, kot sem prej povedala, mnenje zelo obširno in zelo zgoščeno napisano, v njem pa je sicer zajeta vsa argumentacija za naše navedbe.

Kot sem že prej rekla, v 2. členu je določba, po kateri minister lahko določi tudi druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci. To je sporno z vidika ustave. Pojasnila, ali gre tu za dodatne pogoje ali za drugačne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci, ki izvajajo vojaško usposabljanje, pa ni.

Potem, na primer, dikcija zakonskega predloga je, da se smiselno uporablja službena pot za vojaške osebe, ki vojaško službo opravljajo v drugem državnem organu.: Tudi tukaj pojasnila niso zadostna. Gre namreč za to, da je po Zakonu o obrambi taka oseba, ki po odločitvi ministra, ki določi, da se vojaška služba lahko opravlja tudi izven ministrstva in Slovenske vojske, torej v drugem državnem organu, tukaj je njegov neposredni vodja je vodja organizacijske enote, zato je vprašljivo ali tako osebo lahko štejemo še del vojaške organizacije kjer se pa sicer uporablja službena pot. Tukaj ministrstvo ni dalo ustreznega pojasnila.

Potem mogoče nomotehnična pripomba. Mi smo menili, da je pritožbo z nomotehničnega vidika treba urejati samostojno v enem členu. Ministrstvo se je odločilo oziroma Vlada, pardon, se je odločilo za drugo pot in ureja roke v enem členu. To je nenavadno. Potem smo posebej opozorili, da se predlog zakona glede izobrazbe sklicuje na Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij, kar je nenavadno, saj odstopa od veljavne zakonodaje. Do zdaj mislim, da takega primera še ni bilo, zakaj se ne sklicuje na splošno šolsko zakonodajo. Tukaj ni bilo pojasnila. Spet nomotehnični problem, kjer ni bilo dano pojasnilo. Predlog zakona se sklicuje na druge, prejšnje, dotedanje predpise, itn. To sem že prej omenila, to ni zakonski jezik.

Nadalje. V 10. členu je poudarjeno, da Vlada lahko določi, da se vojaškim osebam v prvi sklenitvi o zaposlitvi za najmanj pet let in po vsakem končanem letu opravljajo / nerazumljivo/, da izplača posebna nagrada. Zdaj tukaj pojasnilo, razlaga, da gre to samo za način izplačila, da gre samo za eno nagrado, ki se bo izplačevala po vsakem letu. Če pogledate predlog zakona, to ne drži, saj je tukaj besedica »in«, to pomeni, da se izplačuje lahko kumulativno, kar je seveda treba urediti.

Potem na primer, predlog zakona se v obrazložitvi, ki sicer ni skladna s Poslovnikom, saj ne pojasni vseh novitet, sklicuje na pripombo Službe Vlade za zakonodajo, vendar ne pove za kaj je pri tej zadevi šlo. Potem smo posebej opozorili na neko vprašanje na katerega nismo dobili nobenega odgovor, da gre po našem mnenju v zvezi s to posebno nagrado za nov inštitut, pri čemer ni rešeno kako se bo to davčno obravnavalo, ker je nov inštitut, ga seveda v Zakonu o dohodnini ni.

Potem pa pridemo mogoče že do teh počitkov in odmorov. Tukaj smo posebej opozorili, da tukaj se odstopa od veljavne zakonodaje, tako slovenske kot mednarodne in se s tem v bistvu po našem mnenju krši sam namen uvedbe inštituta počitka. Počitek je za regeneracijo, za sprostitev, ne vem kaj, mi smo vse to navajali v našem pisnem mnenju iz komentarja. Tukaj se pojasnilo večkrat sklicuje na 158. člen Zakona o delovnih razmerjih, ki pravi, da lahko zakon določene stvari ureja drugače. To pojasnilo ni ustrezno. 158. člen govori samo o daljšem referenčnem obdobju, ki ga pa tukaj v tem primeru določa že Zakon o obrambi. Težko se strinjamo tudi z navedbam kaj naj bi govorila direktiva o delovnem času. Kot mi razumemo, komentar Zakona o delovnih razmerjih, se je ta direktiva, se je sama izključila uporabo za oborožene sile v primerih nastanka resnih okoliščin izjemnega obsega, v oklepaju (katastrofe). To pomeni, da ni izključena načeloma za oborožene sile, da se ne uporablja, ampak samo takrat, bom rekla, ko recimo na mednarodnih misijah, itn. Zastavili smo si tudi vprašanje, ali je posebni dopust, kot ga uvaja ta predlog zakona, namesto tedenskega počitka, ali se to lahko šteje za enakovredni nadomestni počitek. Tukaj je tudi v pojasnilu zapisano, da bo 15. julija, se pravi, skoraj čez en mesec, da bo splošno sodišče Evropske unije šele razsodilo kako je s to vključitvijo vojske oziroma oboroženih sil pod to direktivo ali ne. V primerjalnem pregledu pa mislim, da je samo za Hrvaško in Nizozemsko zapisano kako imajo urejen počitek in delovni čas na mednarodnih operacijah in misijah. Večinoma drugih ureditev pa sodi pod splošno uredite Zakona o javnih uslužbencih.

Potem imamo v istem 13. členu, da naj bi se vsi ti odmori, odsotnost odmorov upoštevala pri določitvi plače. Mi smo tukaj vprašali kaj to sploh pomeni, pa pojasnila niso dala ustreznega odgovora. Upoštevati je pa treba, da so že sicer vojaki zaradi specifičnosti svojega položaja uvrščeni v C skupino po zakonu o sistemu plač javnih uslužbencev. To se pravi na isti nivo kot so uradniki, diplomati in tako naprej.

Glede prepovedi stavke, kjer se določa sedaj 4 % dodatek, kot je prej povedal tudi minister, smo mi opozorili, da je stavka prepovedana samo vojaškim osebam med opravljanjem vojaške službe, ne pa vse, tako kot se razume predlog zakona in po našem mnenju je treba to seveda zamejiti.

Potem imamo na parih mestih določbo, da se poškodba na poti na delo šteje kot poškodba na delovnem mestu. Tudi v tem primeru gre za odstop od sistemske ureditve. Za vprašanja skladnosti s 14. členom Ustave se, kot navaja tudi obrazložitev in pojasnilo, bo tak odstop sedaj dopusten samo za policiste in za vojake. Za vse ostale pa ne. Tako določa namreč ZPIZ-2. Prej se je štelo pot na delo kot poškodba na delu, od sedaj naprej pa, razen za vojake in za policiste, za nobenega se ne bo. In je treba posebej utemeljiti skladnost z Ustavo. Predlagatelj tukaj sicer navaja oddaljenost in tako naprej, vendar pa ta argument ne vzdrži, saj tudi, bom rekla, drugi javni uslužbenci se vozijo več kot 70 kilometrov na svoje delovno mesto.

Posebej problem nam je predstavljal ugodnost predčasne upokojitve brez znižanja pokojnine za načelnika Generalštaba. Gre namreč za to, da noben funkcionar oziroma nobena oseba v Republiki Sloveniji te ugodnosti ni deležna. Obrazložitev navaja, da ni primerno, da se z višje funkcije vrneš na nižje, vendar pa to verjetno velja za vse, za vse veje oblasti in tudi za druge funkcionarje in bi bilo treba to še dodatno utemeljiti.

Potem predlog zakona izjemno širi pravico do psihološke oskrbe, ne samo na pripadnike, ampak tudi na njihove družinske člane in to ne samo v primerih, ko je pripadnik napoten na mednarodno misijo, ampak tudi na splošno ko je v domovini in se pripravlja na svoje naloge.

Podobno velja za socialnovarstveno oskrbo. Po našem mnenju tako predlagana se ne nanaša na specifičnost dela, ki ga opravljajo pripadniki in so zato teh ugodnosti deležni tudi njihovi družinski člani.

Posebej smo tukaj navedli dolžnost pomoči pri selitvi pripadnika. Po našem mnenju to ni v svojstvu, ni v duhu, ni v poslanstvu Slovenske vojske. Gre seveda za kolegialno pomoč, tako kot v vsakem drugem delovnem kolektivu. In je neprimerno, da to postane dolžnost.

Potem imamo v 27. členu, da imajo družinski člani po smrti pripadnika prednost pri vpisu in povrnitvi stroškov vrtca. Tudi tukaj se sklicuje obrazložitev na policiste. Zastavlja se vprašanje skladnosti z Ustavo. Posebej smo pa opozorili, da Zakon o vrtcih že določa postopek in vrstni red vpisa in sicer, imajo prednost le otroci s posebnimi potrebami in otroci iz socialno ogroženih družin, zato bi bilo treba, mogoče tudi s tem zakonom, določat prednostni vrstni red, ki bo določil mesto otrokom pripadnikov.

Potem, pravice nezaposlenega zakonca, ko odide z pripadnikom v tujino. Tukaj nam je pojasnilo, pojasnilo se je navezalo na, v bistvu, povedal, napisal so, da gre za prepis določbe iz Zakona o zunanjih zadevah. Tukaj moram posebej opozorit na 51. člen, ki ga predlog zakona prepisuje, se ne uporablja, delno ne uporablja več, zaradi Zakona o trgu dela, kar je zdaj seveda čisto neskladno. Potem glede samega suspenza, sem že prej omenila. Po našem mnenju je neskladno z Ustavo, zahtevat, bom rekla, konkretno, od zasebnega sektorja, da je dolžen sprejet zakonca, ki odide v tujino z pripadnikom, saj verjetno v tem času bo njegova dejavnost trpela, da rečem na kratko.

Končno še, čisto nomotehnična pripomba. Vsaka pogodba se seveda spreminja samo z aneksom, zato je ta določba v 34. členu popolnoma nepotrebna. Glede samih amandmajev, res so le redakcijski, so minornega pomena, skupaj z ministrstvom smo jih popravljali, naših pripomb pa v veliki večini ne rešujejo.

Hvala lepa, se opravičujem za daljši, ampak, je zahtevna materija.