Kot sem že omenil je torej Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij eden od velikih podsistemov pravosodja, pa tudi državne varnosti, ki omogoča varnost družbe in pa zaprtih oseb v zavodih za prestajanje kazni zapora in mladoletnikov v / nerazumljivo/ domu s posebnim poudarkom na spoštovanje človekovih pravic in pa na obravnavi, ki omogoča reintegracijo v družbo in odvrača zaprtje od povratništva.

Gre za sistem, s katerim se bom z velikim zanimanjem še podrobneje seznanil za enkrat pa vem, da bo potrebno za nadaljnje zagotavljanje varnosti in uspešno vključevanje ljudi nazaj v družbo sistem tako kadrovsko kot prostorsko okrepiti. Zavedam se, da je potrebno zlasti okrepiti status pravosodnega policista in ga do neke mere približati statusu policista tako z vzpostavitvijo posebne akademije kot formalne nadgradnje tega poklica, da bo to čim bolj poklic, s katerim rasteš kot ga uprava navsezadnje tudi sama promovira ter seveda z izboljšanjem delovnih pogojev in pa določenih ugodnosti.

Glede samih zaporov je nujno, da ministrstvo in uprava še naprej pospešeni izvajata aktivnosti za adaptacijo in novo gradnjo ženskega zapora na Igu ter novo gradnjo moškega zapora na Dobrunjah. Obe investiciji naj bi bili zaključeni do leta 2025 zlasti izgradnja na Igu bodo tudi v tem ženskem zaporu omogočeni boljši pogoji, ki jih do sedaj postori kot takšni niso omogočali, kar še posebej pozdravljam. Hkrati se morajo nadaljevati tudi za črtanje obnove nekaterih zavodov. Ti projekti bodo težko povsem rešili tradicionalno prezasedenost zaporov brez, da bi dolgoročno vzpostavili neki širši konsenz glede kaznovalne politike države.

Za zaključek tega sklopa želim še posebej izpostaviti priznanja in poklon prav vsem pravosodnim deležnikom in ministrstvu, da so kljub turbulentnem letu epidemije uspeli ohraniti zdravje ljudi ter se prilagoditi situaciji in s tem ohraniti delovanje pravosodja in pravne države. Prepričan sem, da je k temu doprinesla hitra reakcija ministrstva za pripravo vseh interventnih ukrepov in tudi novela Zakona o sodiščih. To je omogočila vzvode sodstvu, da se lažje z odredbami predsednika Vrhovnega sodišča prilagaja stanju epidemije. Drugi pravosodni deležniki vezani na delovanje sodstva pa so se tudi dobro prilagodili na nekaterih področjih je zato manj narokov celo boljše steklo delo na drugih zadevah. Posebno priznanje si za delovanje v času epidemijo zasluži Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, saj očitno skupaj z ministrstvom prejela pravilne ukrepe, nekatere tudi pogumne za obvladovanje zasedenosti zaporov in zunanjih stikov ter ohranila zdravje zaprtih oseb kakor tudi zaposlenih. Poleg pravosodja v ožjem smislu Ministrstvo za pravosodje skrbi tudi za pravne podlage s področja omejevanja korupcije, varstva osebnih podatkov ter ima določene pristojnosti tudi v okviru uveljavljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, zato bodo moji ključni sogovorniki v primeru, da postanem minister tudi Komisija za preprečevanje korupcije, informacijski pooblaščenec, Varuh človekovih pravic ter zagovorniki načela enakosti.

Glede na omejenost mandata in pravkar sprejeto Novelo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pričakujem nadaljevanje tekočega sodelovanja s KPK. Z informacijskim pooblaščencem bomo zlasti v usklajevanju glede priprave novega Zakona o varstvu osebnih podatkov. V pogovorih z Varuhom človekovih pravic ter zagovornikom načela enakosti pa si bom prizadeval za čim večjo realizacijo nujnih priporočil oziroma odločb za zagotavljanje človekovih pravic in svoboščin. Prepričan sem, da bom nadaljeval korektno sodelovanje s temi neodvisnimi organi. Zaradi predsedovanja Svetu EU in kratkega mandata bodo seveda aktivnosti Ministrstva za pravosodje osredotočene predvsem na izpolnjevanje preostalih še neuresničenih koalicijskih zavez na pripravo zakonodaje, ki je nujno potrebna za implementacijo sodb Ustavnega sodišča in evropskih predpisov ter nadaljevanje ostalih projektov tega mandata. Ministrstvo za pravosodje je s sprejemom Novele Zakona o kazenskem postopku in Novele Zakona o državnem tožilstvu zlasti pa z velikimi koraki v smeri digitalizacije sodstva že izpolnilo kar nekaj koalicijskih zavez. Prepričan sem, da bomo ob ustrezni podpori lahko tudi v kratkem času dokončali izpolnjevanje še ostalih, ki so preostale, zato se bo nadaljevalo intenzivno delo na pripravi nove sodniške zakonodaje. Število sodnih zadev namreč stalno narašča poleg tega pa so vedno bolj zahtevne. Tega problema ni mogoče rešiti le z zaposlovanjem novih sodnikov, zato je potrebno poiskati rešitve, ki bodo najbolj optimalno uporabile razpoložljive sodne vire. Seznanjen sem, da glede optimizacije sodne mreže sodstvo že vrsto let pričakuje reorganizacijo, ki bi omogoča izboljšanja orodja za vodenje in organizacijo sodišč, zato mora biti cilj reforme izboljšati poslovanje in učinkovitost sodišč sodniškega in sodnega osebja. Okrajna sodišča je potrebno približati ljudem in zato potrebujejo dodatne vsebine, zato je ključnega pomena, da se okrajnim sodnikom omogoči, da prevzamejo tudi delo na zahtevnejših spisih. Potrebno je tudi proučiti kako nadgraditi področja sojenja v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala. Nesporno je, da je pravo danes preobsežno in preveč zahtevno, da bi ga posameznik lahko v celoti obvladoval. Sodna specializacija je, zato lahko pomemben del uspešnega sodnega sistema. Ta bi omogoča sodniku, da se lahko poglobi v določeno pravno področje, ker s tem sodnik postane specialist za posamezno področje, mu to omogoča bolj učinkovito obvladovanje in reševanje zadev. Ko o zadevah sodijo sodniki specialisti to dobrodejno vpliva navsezadnje tudi na samo hitrost postopka. To tudi vpliva na sodbe, ki so, potem lahko bolj kvalitetno obrazloženo, poenoti se lahko sodna praksa. Pri okrožnih sodiščih namreč na sedežih višjih sodišč sedaj delujejo štiri specializirani oddelki, ki opravljajo preiskavo in sodijo v najzahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj. Najprej je treba poudariti, da ti štirje specializirani oddelki pripad prejetih zadev obvladujejo, zato je potrebno vsakršen poseg v delujoči sistem skrbno pretehtati in oceniti njegove prednosti in seveda tudi slabosti. Zagotovo so možnost za izboljšave tudi na tem področju. Osnovni problem je namreč ta, da sodniki, ki sodijo v najzahtevnejših kazenskih zadevah niso pravi specialisti, saj ne zasedajo sodniških mest v specializiranih oddelkih trajno, ampak se vanje razporedijo z letnim razporedom. Specializirano kazensko sodišče bo torej zagotovo pomenilo premik v smer prave in popolne sodniške specializacije, vendar pa je treba tudi vedeti, da kar je prednost lahko ima tudi na drugi strani kakšno slabost. Sodniki specializiranih oddelkov trenutno v veljavnem sistemu namreč sodijo tudi v rednih kazenskih zadevah, zato bi bilo potrebno ob ustanovitvi specializiranega kazenskega sodišča ta kadrovski izpad nadomestiti, novemu sodišču pa tudi sicer zagotoviti vse personalne prostorske in materialne pogoje, kar bi zahtevala znatna proračunska sredstva.

Kot sem že omenil menim, da je potrebno nadaljevati z uresničevanjem zavez iz koalicijske pogodbe tudi glede prenove insolvenčne zakonodaje. Poštenim in pa odgovornim podjetnikom je potrebno ponuditi nove možnosti prestrukturiranja, po drugi strani pa zaostriti položaj in obveznost neskrbnim in neodgovornim še posebej pa nepoštenim podjetnikom. To je pokazala tudi nedavna epidemična kriza in sicer na podlagi nesposobnosti lahko nastopi tudi, če poslovodstvo ravna skrbno in odgovorno. Skrbnost in odgovornost podjetnikov pa je odločilna, ko takšna plačilna nesposobnost nastopi. V tem primeru se podjetnik mora zavedati, da njegova ravnanja in tudi opustitve ravnanj lahko namreč še dodatno škodijo upnikom, zato je potrebno poštenim in odgovornim podjetnikom omogočiti nove metode prestrukturiranja. Podjetnike, ki bodo k prestrukturiranju pristopili pravočasno torej takrat, ko jim insolventnost šele grozi pa je potrebno k tem spodbujati tako, da bodo deležni ugodnosti predvsem v smeri, da bodo še naprej ostali lastniki svojega podjetja. Seveda je potrebno položaj upnikov zoper nepoštene dodatno okrepiti predvsem tudi v smeri pregled dokumentacije. Nadzor nad tem postopkom pa mora vršiti tako upravitelj kakor tudi v končni fazi sodišče. Spremembe je potreben tudi stečajni postopek, ta mora biti voden odgovorno predvsem pa transparentno. V tistih primerih, ko je možnost še rešiti podjetje ali del podjetja stečaj za ta del ne sme pomeniti konca. Potrebno je namreč spodbujati ohranitev zdravih jeder insolventnih podjetij in s tem ohraniti delovna mesta. K stečajnem postopku je potrebno zagotoviti najboljše možno poplačilo upnikom. To nam sedaj omogočajo tudi nove tehnologije in je zato potrebno uvesti digitalizacijo v poslovanju upravitelj. Vse prodaje naj bodo objavljene na enem mestu, s čimer se spodbuja večja transparentnost prodaj. Prodaja naj se izvede tudi preko spletnih javnih dražb, s čimer bi se lahko širili krog ponudnikov in onemogočila morebitna dogovarjanja, katerih posledica je vedno na koncu nižja cena. Omogočiti bi tudi morali možnost najema kredita za nakup premoženja v stečajnem postopku, saj bo s tem razširjen tudi potencialni krog kupcev v stečaju. Prav tako je potrebno prevetriti pravila postopka osebnega stečaja in za najranljivejše skupine je potrebno skrajšati preizkusno obdobje za odpust dolga na največ treh let. Ključna vodila seveda morajo biti, da postopek odpusta dolga predstavlja pravno dobroto, ki jo pravni red daje poštenim in prizadevnim dolžnikom.

Želja vseh nas je, da bi torej pripomogli k temu, da bo uspešen dialog med vsemi pravosodnimi deležniki in tega se bom držal tudi v mojem mandatu.