Predsedujoči, najlepša hvala za besedo. Najprej lep pozdrav vsem prisotnim damam in gospodom!

Predstavitev bi rad začel z vprašanjem, ki je najverjetneje pričakovano, to je argumentacija moje kompetentnosti za opravljanje funkcije ministra za pravosodje.

Najprej bi se rad zahvalil predsedniku Stranke modernega centra Zdravku Počivalšku, da me je povabil na pogovor in na koncu tudi izbral za kandidata, ker mi je s tem izkazal zaupanje za opravljanje te pomembne funkcije.

Prvo pomembno dejstvo moje kandidature je zavedanje, da je do konca mandata ostalo še manj kot leto dni in da prihajam v politično zelo napetem času. Poleg tega je program dela za to obdobje v največji meri že določen, in sicer s predsedovanjem Svetu Evropske unije ter z zaključkom projektov, ki jih načrtuje koalicijska pogodba. Pri tem je velika prednost v tem, da prihajam v izredno urejen sistem, za kar je poskrbela ministrica Lilijana Kozlovič, ki je dosegla večjo veljavo pravosodja, tako glede proračunskih sredstev kot glede kadrovske okrepitve sistema.

Če me boste potrdili za ministra za pravosodje, bom zato imel večji del agende in delovanja jasno določenega in podprtega tako s kvalitetno ekipo kot tudi sistemom. Moja vloga v prihodnjem letu bo zato usmerjena predvsem v posamezne zakonske spremembe, ki so načrtovane, in v druge projekte ministrstva vnesti vsaj nekaj svežine in nekakšnega neobremenjenega pogleda. In to je bil tudi ključni razlog za moj izbor. Letos bom dopolnil 40 let in sem nekje na polovici svoje karierne poti, torej imam dovolj izkušenj, da poznam tako delovanje sistema, predvsem pa poznam težave pravosodja iz prakse, torej iz prve roke z vidika manjših akterjev. In to je bilo zelo pomembno pri odločitvi za mojo kandidaturo. Do sedaj sem se namreč ukvarjal predvsem z manjšimi primeri in zato, razumljivo, nisem tako znan kot številni uglednejši in pomembnejši pravni kolegi. Ampak prav zaradi tega tudi nisem obremenjen. Stranka modernega centra na prvo mesto strategije razvoja pravosodja namreč postavlja izhodišče, da mora pravosodje v središče postaviti človeka in skupnost; to pomeni, da razumemo, kakšna je vloga pravosodja v naši družbi. Včasih se namreč nekako zgodi, da se razprave vrtijo v nekih abstraktnih tonih, da se pri tem pozablja, da je pomembno, kako celoten sistem izpolnjuje svoje naloge, ki mu jih zaupajo ljudje. Zato bom v vseh projektih in zakonskih predlogih na prvo mesto postavil prav ta pogled, v katerega središču sta človek in skupnost. Pri odločitvi za mojo kandidaturo je torej prevladala želja po svežem, neobremenjenem pogledu. Pri tem pa je seveda ključna varovalka ta, da bom imel na voljo izkušeno ekipo in urejen sistem delovanja, za kar gre še enkrat zahvala ministrici Lilijani Kozlovič.

Pri svoji odločitvi sem imel sicer nekaj pomislekov, saj se zavedam, da vstopam v precej, bi rekel, brutalno politično okolje in da bom deležen takšnih in drugačnih napadov ter žalitev verjetno že danes. Pa vendar sem te pomisleke postavil na stran in sprejel ponujeno odgovornost, ker sem predstavnik tiste generacije, katere čas prihaja. Ne glede na vse negativne plati trenutnega političnega okolja je namreč pomembno, da odgovornost prevzamejo tudi ljudje, ki jim je namesto političnega boja pomembno državotvorno sodelovanje pri oblikovanju takšnega družbenega okolja, v kakršnem bi si vsi želeli živeti. Verjamem, da je pot do teh sprememb prav v tem, da se angažiramo in da s svojim delovanjem dosežemo te spremembe. Moja naloga bo tako skrbeti za celoten sistem pravosodja. Pri tem je povsem jasno, da je ta sistem v največji meri avtonomen in da je vloga ministra namreč le omogočanje pogojev za izvajanje te avtonomije. Glede tega vprašanja potekajo burne politične razprave in verjetno boste to temo odpirali tudi danes. Kot pravnik sem seveda legalist in spoštujem sistem in zakone, ki jih sprejemate v Državnem zboru. V svoji praksi pa sem do sedaj seveda občasno doživel tudi določene anomalije in videl zlorabe takšnega sistema. Avtonomnost pravosodja je tako pomembna za pravično delovanje naše družbe, s seboj pa nosi navsezadnje tudi zelo veliko odgovornost. Za vladavino prava namreč ni bistvena politika ali širša javnost, za vladavino prava je ključno samo pravosodje. Vsekakor bom v tem slabem letu mandata, če bom seveda dobil vaše zaupanje, na vsakem koraku skrbel za avtonomijo pravosodja in zagotavljanje vseh pogojev, ki jih posamezni deli sistema potrebujejo za opravljanje svoje funkcije.

Preden predstavim svoje poglede na posamezna področja dela in program aktivnosti, bi želel povedati samo nekaj stavkov o najbolj razvpiti temi tega trenutka, to je vprašanje o evropskih delegiranih tožilcih. S tem vprašanjem sem se zadnje dni zelo dobro seznanil in predstavili so mi vse relevantne informacije. Ker je v tem primeru napovedana uporaba pravnih sredstev tako s strani Državnotožilskega sveta kot s strani dveh kandidatov za to funkcijo, je na tem mestu zelo pomembna zadržanost, saj kot pravosodni minister ne smem z enim samim stavkom vplivati ali že samo dajati vtis vplivanja na potek napovedanega sodnega postopka. Zato danes in ne v prihodnje vse do zaključka napovedane uporabe pravnih sredstev tega vprašanja ne bom komentiral. Torej, kot minister za pravosodje v tem času namreč nimam aktivne vloge in se moram enostavno izogibati vsakemu dejanju ali pa besedi, ki bi lahko takšen postopek kontaminirala. Ker je tudi med prisotnimi na tej seji kar nekaj pravnikov, verjamem, da me razumete in navsezadnje pri tem stališču tudi podpirate.

Pri predstavljanju vsebine mojega programa dela bom tako posebno pozornost namenil tudi temi, s katero so me v preteklih dneh predstavili že mediji. Stranka modernega centra kot politični partner gospodarstva želi tudi v pravosodnem resorju zagotoviti izboljšanje poslovnega okolja in pogojev za gospodarski razvoj. V tej luči bom v nadaljevanju predstavil številne korake. Ključna programska prioriteta v tem zaključku mandata pa je navsezadnje sprememba zakonodaje ravno na tem področju, kjer se kažejo največje težave in anomalije, to je področje insolventnosti in stečajne zakonodaje. Nekateri so se v zadnjih dneh obregnili ob to programsko točko, a verjetno zato, ker ne poznajo težav, ki jih trenutni sistem povzroča ljudem, pa tudi podjetjem. Predvsem pa verjetno ne poznajo, koliko delovnih mest bi lahko ohranili z bolj učinkovitim in transparentnim sistemom. In prav to bo moj ključni cilj glede točke programa dela.

V nadaljevanju vam želim predstaviti prioritete po posameznih sklopih.

Kot sem že na začetku omenil, bo ta mandat glede na to, da ga je preostalo le še leto dni, zaznamovan s predsedovanjem Svetu Evropske unije, kar je na eni strani izjemna priložnost, na drugi strani pa tudi velika odgovornost za Slovenijo. Predsedovanje prevzemamo v času, ko se epidemiološke razmere v Evropi izboljšujejo in bo ponovno mogoče izvajati, vsaj upamo, srečanja v živo. Čeprav smo se v zadnjem letu počasi privadili uporabe videokonferenc, je vendar osebni stik tudi na najvišjih ministrskih ravneh izjemnega pomena, predvsem za uspešno medsebojno sodelovanje, rast in razvoj, zato pozdravljam načrte za izvedbo zasedanj Sveta ministrov za pravosodje in notranje zadeve v živo. Pozdravljam opravljeno delo, ki so ga v preteklem letu pripravili naši strokovnjaki v okviru priprav na predsedovanje. Ocenjujem, da so naše prioritete, ki jih je Slovenija predstavila na Svetu ministrov za pravosodje v Luksemburgu ravno v začetku tega tedna, zastavljene ambiciozno, vendar tudi realistično. Sam bom nadaljeval zastavljeno delo s posebnim poudarkom na zaščiti človekovih pravic, predvsem v luči izzivov, ki jih predstavljajo nove tehnologije in uporaba interneta. To je še posebej relevantno v dobi interneta, družbenih omrežij, umetne inteligence in eksponentne rasti uporabe teh tehnologij, navsezadnje tudi zaradi posledic covid krize v zadnjem letu.

Kot minister bom v času predsedovanja Slovenije Svetu EU dal poseben poudarek pripravam in izvedbi zastavljenih dogodkov, s katerim bomo sledili zastavljenim ciljem in prioritetam. Prav tako pa bomo nadaljevali delo v okviru tria predsedovanja, in sicer Nemčija, Portugalska in Slovenija. Ena glavnih prednostnih nalog predsedovanja Slovenije na področju pravosodja bo obravnava etičnih vidikov in potencialnih vplivov uporabe umetne inteligence na temeljne človekove pravice. Kajti menim, da bo posebno pozornost treba nameniti etični in človeku prijazni uporabi umetne inteligence, pri čemer je treba izhajati iz evropskih vrednot in spoštovanja temeljnih pravic.

Eden od ciljev predsedovanja bo tudi ozaveščanje o pomenu učinkovitega boja proti sovražnemu govoru in dejanjem iz sovraštva ter zlasti učinkoviti boj proti širjenju nezakonitih sovražnih vsebin na spletu. Glede na množično uporabo spletnih platform, množično širjenje spletnih vsebin in nenehen razvoj novih tehnologij in umetne inteligence, ki nekako zabrišejo mejo med resničnostjo in virtualnimi svetovi, želimo nasloviti s tem povezane izzive na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Podpiram pristop, da je treba ta vprašanja učinkovito razrešiti, predvsem pri nadaljnjem razvoju vsebinskih in političnih prioritet v Evropski uniji.

Na področju zaščite otrokovih pravic bomo nadaljevali z obravnavo Strategije Evropske unije o otrokovih pravicah, tako da bomo posebno pozornost namenili zaščiti otrokovih pravic na spletu in si prizadevali, da se sprejmejo sklepi Sveta v zvezi s to strategijo.

Navsezadnje je treba izpostaviti, da je izjemno pomemben tudi napredek na področju digitalizacije pravosodja. V okviru predsedovanja bomo tako začeli razpravo, osredotočeno na nove zakonodajne predloge, in nadaljevali delo Portugalske na Predlogu uredbe o e-Kodeksu, s katerim se omogoča enostaven pristop in dostop do čezmejnega pravosodja za državljane, podjetja in navsezadnje tudi pravne strokovnjake po vsej Evropi.

V času slovenskega predsedovanja se bodo začela pogajanja o pristopu Evropske unije k Haaški konvenciji o priznavanju in izvrševanju tujih sodb v civilnih in gospodarskih zadevah. Predlog bo okrepil sam dostop do pravnega varstva tako za podjetja kot državljane Evropske unije s sistemom, ki bo olajšal priznavanje in izvrševanje tujih sodb ter povečeval pravno varnost za podjetja in državljane.

Stečajna zakonodaja bo v luči okrevanja gospodarstva po epidemiji resda moja prioriteta, prav tako seveda predsedovanje Slovenije Evropski uniji in s tem prispevek k ugledu Slovenije in pravnemu redu Evropske unije. Vendar se zavedam, da mora minister za pravosodje ves čas skrbeti, da so izpolnjeni pogoji za učinkovito, predvsem pa kakovostno delovanje pravosodnega sistema kot temelja zagotavljanja pravne države. Pravosodje je namreč namenjeno učinkovitemu varstvu pravic, zato se mora v njem posameznik počutiti varnega, pa naj bo to zaradi spora s sosedom ali kakšnim poslovnim partnerjem ali pa tudi zaradi ravnanja, ki je v skupnosti nesprejemljivo, pri čemer je treba nuditi tudi žrtvam ustrezno podporo. Vsakdo, ki se znajde v življenjski situaciji, ko išče varstvo pravic, ima v pravosodnem sistemu poleg enakopravnosti zagotovljene tudi enake možnosti. Na prvi pogled se vendar zdi, da ima v tem delu ključno vlogo sodstvo, vendar pa ne smemo spregledati vloge ostalih deležnikov, ki niso manj pomembni. Zato je še posebej potrebno zaupanje v vse pravosodne deležnike. To je zaupanje v sodstvo, odvetništvo, državno odvetništvo, državno tožilstvo, v sodne izvedence, cenilce, sodne tolmače kot tudi v sodni in državnotožilski svet. Prav tako pa na tem mestu ne gre spregledati tudi notarjev, upraviteljev in izvršiteljev, niti strokovnjakov v probaciji in izvrševanju kazenskih sankcij. Vsi deležniki morajo svoje delo opravljati neodvisno, samostojno, strokovno in odgovorno ter utemeljeno na načelu vladavine prava. Za vse to je treba pravosodnim deležnikom zagotoviti ustrezne pogoje. Ti niso le materialni, kadrovski, tehnični ali prostorski, temveč tudi normativna orodja. Ta naj bodo seveda strokovno pripravljena, celovito in strateško dolgoročno oblikovana. Ministrstvo za pravosodje je vendar resor, ki skrbi za delovanje pravosodnega sistema, s tem da omogoča ustrezne materialne pogoje za delo pravosodnih organov ter pripravlja zakonodajne podlage za organizacijo in delovanje pravosodnih organov, to je sodstva, tožilstva kot tudi državnega odvetništva. Prav tako pa ministrstvo pripravlja tudi predpise, ki urejajo status in delovanje drugih pravosodnih deležnikov, ki so nujno potrebni za nemoteno učinkovito in kakovostno delovanje pravosodnega sistema in navsezadnje pravne države. Vlogo ministra za pravosodje razumem nekako kot arbitra, ki mora pogosto iskati ravnotežje med predlogi in interesi, tako med pravosodnimi organi in deležniki sami kot tudi med pravosodjem in drugimi sistemi, navsezadnje tudi politiko, pri tem pa mora z vsemi akterji sodelovati konstruktivno, vse z namenom krepitve pravne države in zavedanja, da mora pravosodni sistem služiti pravičnosti in pa ljudem. V odnosu do pravosodnih organov in drugih deležnikov imam seveda namen ohranjati takšno držo, bo pa mandat za katerega se potegujem, kratek in prežet s predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije, zato bom v večji meri nadaljeval korektno sodelovanje dosedanje ministrice z vsemi deležniki, ker vidim posebne izzive, pa bom svoje dejavnosti tudi intenziviral. Vsekakor bomo na ministrstvu skupaj z vsemi pravosodnimi deležniki moramo gledati tudi naprej. Ministrstvo mora namreč čim prej pripraviti strategijo pravosodja do leta 2030, v katerem se moramo vsi deležniki vprašati kaj moramo postoriti, da bo slovensko pravosodje leta 2030 še bolj v službi stranke, uporabnika ter navsezadnje še bolj učinkovito in zaupanja vredno, torej pravosodje po meri človeka. V smislu zagotavljanja materialnih in tehničnih pogojev za pravosodne organe vidim potrebo po nadaljnjem poudarku ministrstva na področju zagotavljanja ustreznih prostorov tako za pravosodne organe in zagotavljanja informacijsko-komunikacijske opreme in rešitev. V odnosih do pravosodnih organov bom nadaljeval s povečanimi aktivnostmi ministrstva glede zagotavljanja prostorskih in materialnih pogojev tako, da bodo imeli vse pogoje za delo. Sem sodijo investicije in investicijsko vzdrževanje zgradb skupaj z nabavo oziroma najemanjem novih poslovnih prostorov in nabavo ustrezne varnostne opreme in pa službenih vozil. Menim, da mora biti čim več prostorov lastniških, zato bom proučil sedanje stanje in se zavzemal, da bo to strateška usmeritev ministrstva, kajti menim, da mora ministrstvo še naprej skrbeti, da bo vsaj ohranjalo neko razmerje med najetimi prostori in prostori v lasti Republike Slovenije. Predvsem pa je pomembno, da so prostori pravosodnih organov takšni, da omogočajo varno in učinkovito delo ter seveda dostop strank, tudi starejših in invalidov do teh prostorov. Kot sem seznanjen, so bile v mandatu sedanje ministrice izvedene že nekatere večje investicije, zato bom namenil posebno pozornost prioritetni obravnavi planiranih aktivnosti ministrstva za sanacije, energetske prenove in dostope za funkcionalno ovirane ter starejše osebe. Še posebej je pomemben investicijski projekt nove sodne stavbe v Ljubljani, ki je navsezadnje stal že od leta 2014, v tem mandatu pa ga je ministrstvo znova zagnalo. Ker je v prestolnici tudi največ pravosodnih organov, ki so razpršeni po raznoraznih lokacijah, bom naredil vse, da se ta projekt pospešeno nadaljuje tako, da bo projekt zaključen vsaj v letu 2026. Eden izmed glavnih ciljev aktualne Vlade je, da na področju informacijske družbe v Sloveniji izboljšamo digitalno konkurenčnost Slovenije, zato si je predsednik Vlade zadal cilj, da bo Slovenija po petih letih na digitalnem indeksu Desi med prvimi petimi državami. Na ministrstvu so v prejšnji ekipi digitalizacijo obravnavali kot prioriteto in to se je izkazalo z zelo pravilno odločitev, ki je dejansko pospešila modernizacijo e-storitev pravosodnih deležnikov. Področje digitalizacije zajema ne le dela sodišč, temveč čim širši krog institucij v pravosodju in je pomembno tako zaradi olajšanja in pohitritve njihovega delovanja, kakor tudi zaradi večje dostopnosti po e-poti ter obenem večje pravne varnosti. Pri tem igra pomembno vlogo tudi kibernetskavarnnost oziroma zaščita vseh teh sistemov in podsistemov pred kibernetskimi napadi. Poskrbeti je seveda potrebno za še večjo zaščiti osebnih podatkov v dialogu z Ministrstvom za javno upravo. Pri tem se zavedam, da uvajanje informacijskih rešitev lahko poseže tudi v že obstoječe pravice in razmerja oziroma veljavne predpise, zato je potrebna ustrezna zakonska oziroma normativna podlaga, ki jo oblikuje strokovna ekipa ministrstva ob vključevanju širše strokovne javnosti, seveda pa je pri tem potrebno upoštevati dosedanje pravice in varstva najrazličnejših strank v raznovrstnih sodnih postopkih. Čeprav se morda na prvi pogled sliši enostavno, gre pri tem za obsežen in dolgoročen projekt, ki ga je mogoče doseči le s sodelovanjem vseh pravosodnih deležnikov. Pomembno je tudi, da Ministrstvo pripravi pravočasno ustrezno pravno podlago, da bodo lahko pravosodni deležniki sploh peljali sodobne e-rešitve v njihove procese poslovanja. Zato bom vsekakor posvetil veliko časa tudi redni komunikaciji z njimi ter redni izvedbi skupne evalvacije realizacije projektov za zagotovitev čim večje učinkovitosti. Le s skupnimi močmi lahko namreč zaženemo in dokončamo procese digitalne transformacije.

Seznanjen sem z napredkom v tem mandatu, tako s stališči krepitve možnosti elektronskega poslovanja pravosodnih organov kot so e-spis, e-vlaganje, e-vročanje, uporaba video konferenc, kakor tudi ponujanja elektronsko podprtih pravosodnih storitev za državljane in podjetja kot tudi stališča optimizacije poslovanja pravosodnih deležnikov. In s to dobro prakso in s tem tempom realizacije projektov nameravam tudi sam nadaljevati, seveda ne bi slučajno zaspali na lovorikah dosedanjih uspehov.

Prihajam iz prakse, zato bom dal še večji poudarek na uporabniški izkušnji digitalnih rešitev. Pri izbiri osrednjih rešitev moramo imeti ves čas pred očmi končnega uporabnika, sodnika, odvetnika, državljana, gospodarske subjekte in mnoge druge, ki so tudi zakonsko primorani uporabljati naše storitve. Če so dobre rešitve dobro zastavljene nam namreč omogočajo varno in učinkovito poslovanje, kakor tudi delo na daljavo, poenostavitev procesov in dela ter odpravo administrativnih ovir ter transparentnost in preglednost poslovanja.

Visoko na mojem prioritetnem seznamu so projekti, ki bodo omogočili še večjo dostopnost sodstva. To je projekt objave sodb skupaj s podporno rešitvijo s strojno anonimizacijo sodb, objavljanje podatkov v elektronskih vpisnikih, nadgradnja informacijskega sistema za delo notarjev, izvedba v okviru katerega bo potrebno vzpostaviti elektronski dokumentni sistem in pa arhiv in pa vložitev dodatnega napora pri realizaciji e-poslovanja pravosodnih organov, predvsem e vlaganja in e-vročanja. To je navsezadnje v veliki meri odvisno od Vrhovnega sodišča oziroma našega sodelovanja z njimi, na primer pri morebitnih pilotnih projektih s področja gospodarstva.

Prav tako bi nadaljevali z investicijami v IT opremo, ki ohranja in omogoča še večjo učinkovitost pravosodnih organov. Dolgoročno gledano se nameravam strateško lotiti digitalne transformacije pravosodja. Da bomo lahko v prihodnje resnično učinkovito uvedli tehnologije je seveda potrebno k cilju pristopiti z enotnim pristopom z jasno strategijo in tudi cilji ter predvsem s transparentnimi stroški. Neenotnost na tem področju lahko namreč pripelje do parcialnih rešitev, ki jih bo potrebno povezovati, kar pa lahko povzroči nepotrebne dodatne stroške in pa zamik od postavljenih ciljev.

Zavzel se bom za digitalizacijo vseh vhodnih pisem, ki jih prejemajo sodišča pri svojem poslovanju. Ta bi morala biti centralizirana z digitalizacijo zemljiških knjig in zbirk listin ter se sedaj namreč hranijo kar na 44. okrajnih sodiščih kakor tudi ostalih listin, ki se redno uporabljajo v sodnih postopkih. Predvsem je pomembno, da uporaba digitalnih tehnologij ne sme ogroziti temeljnih načel pravosodnih sistemov, med drugim neodvisnosti in nepristranskosti sodišč, jamstva učinkovitega pravnega varstva ter pavice do poštene in javne obravnave. Tako bo na primer uporaba umetne inteligence v pravosodju v prihodnjih letih zagotovo doživela razmah kakor tudi mnoge rešitve, ki jih v tem trenutku niti ne poznamo. Vendar pa te rešitve oziroma sistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci, v nobenem primeru ne smejo dovoliti, da nadomestijo človeško odločanje na tem področju, prav tako bo tudi zaradi navedenega izrednega pomena stalna skrb in pa prizadevanje za oblikovanje in nadgrajevanje etičnih standardov za vse, ki delajo v pravosodju. Med tem pa je treba z vidika državljanov zasledovati cilj, da umetna inteligenca takole orodje za še lažje izvrševanje njihovih pravic.

Izvajanje politike se kaže tudi skozi številke. Brez zadostnih financ slednje prav tako ni mogoče izvajati. Tukaj gre zahvala dosedanji ministrici, mag. Lilijani Kozlovič, ki je uspela v letošnjem proračunu in proračunu za leto 2020 zagotoviti bistveno zvišanje finančnih sredstev glede na proračune preteklih let, s tem pa zagotoviti začetek investicijsko naravnanega obdobja. Tako je predlog rebalansa za leto 2021 za več kot 22 milijonov evrov višji od rebalansa za leto 2020 in na vseh proračunskih postavkah znaša kar 97,5 milijona evrov. V letu 2022 pa je po dostopnih podatkih v proračunu ministrstva z organoma v sestavi načrtovanih približno 120 milijonov evrov oziroma skoraj za 45 milijonov evrov več sredstev glede na leto 2020 in za dobrih 22,5 milijona evrov več glede na rebalans za leto 2021. Brez dvoma sta proračuna za prihodnji leti rekordna, a vendar za temi številkami stojijo tudi realni projekti, ki bodo prispevali h gospodarski rasti in bodo neposredno rezultirali v boljših delovnih pogojih zaposlene v zaporskem sistemu in pravosodnih organih ter k zagotavljanju standardov, ki jih od nas pričakujejo mednarodne institucije in uporabniki. Pa naj gre to za gibalno ovirane osebe, ki dostopajo do sodišč, druge deležnike v pravosodju, ki si želijo bolj digitalizirano poslovanje ali zaprte osebe, ki prestajajo kazen zapora v enem izmed slovenskih zaporov.

Proračun za prihodnji dve leti je za pravosodje res ugoden in upam, da nam bo izvedba zastavljenih ciljev možno izvesti, da ne bo vmes posegla ponovna epidemija. Vlada Republike Slovenije je na podlagi interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 na predlog ministrstva na seznam pomembnih investicijah investirala projekte prenove in novogradnje ženskega zapora na Igu in novogradnje moškega zapora na Dobrunjah kakor tudi nove sodne stavbe. S tem bodo postopki za te investicije tekli bolj pospešeno predvsem v fazi pridobivanja raznih dovoljenj. Pravosodja seveda ni brez sodnih in pravosodnih organov kakor tudi drugih deležnikov, zato želim predstaviti moj pogled in vizijo sodelovanja do vsakega izmed njih. Seveda sodstvo predstavlja neodvisno vejo oblasti do katere moramo imeti poseben odnos. Vsi moramo namreč v mejah zavor in ravnovesij skrbeti, da bo v vsakem od nas v sodnem postopku odloča nepristranski, učinkovit in kakovosten sodnik. Zavedam se, da je v javnosti in politiki veliko govora o stanju v pravosodju, zato sem se seznanil in začenjam s podatki, ki jih edine lahko primerjamo, čeprav se močno zavedam, da so številke morda le do določene mere odraz učinkovitosti in hitrosti postopkov, kakovost, neodvisnost pa odražajo drugi dejavniki. Iz letnega poročila Vrhovnega sodišča v letu 2020 prejela 11 % manj zadev kot v letu 2019, da se je število rešenih zadev znižalo za 12 %, da po večletnem padanju števila nerešenih zadev ponovno beležimo porast števila nerešenih zadev, to se je v primerjavi z letom 2019 povečalo za 5 %, v primerjavi z letom 2014 pa zmanjšalo kar za 38 % ter se dvignilo nekako na raven nerešenih zadev konec leta 2017. Kazalnik reševanja prejetih zadev je v letu 2020 dosegel 99 %, kar pomeni, da so sodišča rešila za 1 % manj zadev kot so jih prejela. Manjši pripad zadev glede na leto 2019 in upad števila rešenih zadev se odraža tudi na kriteriju učinkovitosti. Slednja se je namreč povečala le pri pomembnejših zadevah na Upravnem sodišču Republike Slovenije. Skupno so sodišča v letu 2020 izvedla kar 22 % manj narokov kot v letu 2019. splošno sodstvo tudi ugotavlja, da poslovanje sodstva v letu 2020 zaradi epidemije koronavirusne bolezni ni primerljivo z drugimi leti. Razmere so povzročile določen upad storilnosti sodstva, a ne na vseh področjih v enaki meri. Glede na poznavanje podatkov iz prejšnjih let se lahko strinjam, da leto 2020 po teh kazalnikih ni primerljivo, saj se v zadnjih letih do leta 2020 vsa sodišča z izjemo Upravnega sodišča, obvladovala pripad novih zadev in rešila več zadev kot so jih prejela. Prav tako je bil zadnja leta opazen trend zmanjševanja števila nerešenih zadev. Glede na to, da je sodstvo večino leta 2020 zaradi epidemije opravljajo nujne naloge, ocenjujem, da pričujoči pričakovani slabši podatki za leto 2020 ne odražajo trenda, ki gre v zadnjih letih v sfer izboljševanja učinkovitosti sodstva. Seveda pa se bom v primeru, da bo minister prioritetno seznanil o morebitnih dolgoročnih posledicah epidemije na učinkovitost sodstva in kako jih le-to namerava sanirati. Kot vendarle nekaj pozitivnega v epidemiji, bi posebej izpostavil podatek, da se je v letu 2020 bistveno povečalo število narokov, ki so bili izvedeni preko video konference. K temu je v veliki meri pripomoglo Ministrstvo za pravosodje, ki je v tem mandatu pričelo s sistematičnim opremljanjem sodišč in zavodov za prestajanje kazni zapora z avdio-video konferenčnimi sistemi, seveda pa pozdravljam tudi pripravljenost sodnikov in pa strank, da se poslužujejo tega načina opravljanja narokov in drugih dejanj, ki bodo pripomogli k večji učinkovitosti sodstva tudi izven epidemije. Vsekakor bom kot minister prioritetno nadaljeval s tem trendom opremljanja sodišč za avdio-video konferenčnimi sistemi, hkrati pa bom omogočil tovrstne naroke tudi v insolventnih postopkih. Ne glede na splošen trend izboljševanja učinkovitosti sodstva, moram izpostaviti dve področji, ki v mojem mandatu še bolj pa v bodoče za dolgoročno strategijo potrebno še naprej naslavljati zaradi zagotovitve večje učinkovitosti sodstva, to sta obvladovanje pripada Upravnega sodišča in po moji oceni najbolj pereč očitek poročila Evropske komisije o vladavini prava, to je trajanje postopkov zlasti na področju pranja denarja in gospodarskega ter finančnega kriminala na splošno. Glede ukrepov v zvezi s problematiko obvladovanja pripada Upravnega sodišča sem seznanjen, da je na ministrstvu v pripravi novela Zakona o upravnem sporu, ki kratkoročno naslavlja problem večjega števila glavnih obravnav razpisanih v skladu z odločitvijo Vrhovnega sodišča ob hkratnem pomanjkanju kapacitet upravnega sodišča, kar negativno vpliva na potek in dolžino upravnega spora. S problematiko se bom še podrobneje seznanil, prepričan pa sem, da je potrebno pripad zadev na Upravno sodišče nasloviti tudi dolgoročno. Zavedam se, da je potrebno, da se opravi medresorska analiza vseh pristojnosti Upravnega sodišča in hkrati popravi tudi strokovna razprava glede primernosti splošne ureditve Zakona o upravnem postopku, kakor tudi načina poteka postopka pred upravnimi organi.

Zavedam se problema trajanja kazenskih postopkov, ki pa ga je potrebno naslavljati celokupno v okviru celotne verige, to je policije, tožilstva in tudi sodstva. Kot povem bom nadaljeval z ukrepi za večjo učinkovitost kazenskega postopka, kot so že bili zastavljeni v tem mandatu.

V odnosu do sodstva izpostavljam tudi potrebo po kadrovskih okrepitvah in reorganizaciji, kakor tudi redistribucijo opravil in še okrepljenemu izobraževanju, ki bo seveda prilagojeno sodobnim trendom in potrebam, zlasti v smislu interdisciplinarnosti in mehkih veščinah, vse s ciljem, da se izboljša kakovost sodstva. Dolgoročno gledano se zavzemam, da se število sodnikov in sodnega osebja uravnoteži, tako da se število sodnikov zmanjša, saj imamo kljub konstantnemu vpadanju največje število sodnikov na 100 tisoč prebivalcev med članicami Evropske unije. Še naprej pa naj se kreši število sodnega osebja, hkrati s tem je potrebno tudi razbremeniti sodišča s prenosom nesodnih zadev na druge inštitucije ter tako razbremeniti sodnike s prenosom dodatnih manj zahtevnih sodniških del na sodno osebje.

Kakovosti pravosodja, menim, da v največji meri lahko prispevajo izobraževanja, predvsem v smislu dviga kompetenc sodnikov in pa sodnega osebja, tako pristopu v funkcijo oziroma delo, kakor tudi pri konstantnem nadaljnjem usposabljanju posameznikov skozi njihovo kariero. To se mi zdi še posebej pomembno pri krepitvi specializaciji sodnikov in osebja, zato se bom zavzemal, da se preko centra za izobraževanje v pravosodju izvaja tudi celovita in obvezna izobraževanja in usposabljanja za sodnike začetnike in državne tožilce začetnike, kakor tudi njihovo osebje ter da se pri izobraževanju vsega sodnega osebja čim bolj obravnava praktične, torej že zaključene primere, da se prenašajo dobre prakse koncentriranega vodenja postopkov.

Ocenjujem, da je potrebno pristopiti tudi k prenovi pravniškega državnega izpita, s čimer bo izpit bolj prilagojen kandidatom za pravosodne funkcije in pravosodne poklice in ne bo le več kot neko nadaljevanje pravniškega izobraževanja po fakulteti na splošno.

Nenazadnje bi v okviru mojega odnosa do sodstva izpostavil neodvisnost le-tega kot temeljni postulat pravne države. Primerjalno gledano je Slovenija med državami EU, kateri pravosodje v javnem mnenju ne uživa visokega zaupanja v njegovo neodvisnost. Potrebno je ločiti med javnim mnenjem in neodvisnostjo sodstva in dejansko neodvisnostjo sodstva in sodnikov. Izpostavljam pa, da se bo iz izboljšanjem kakovosti in učinkovitosti pravosodja lahko samo izboljšalo tudi javno mnenje o neodvisnosti sodstva. Vsekakor podpiram uporabo vseh mehanizmom za uveljavljanje oziroma ohranjanje neodvisnosti sodstva oziroma sodnika samega.

Eden od mehanizmov zagotavljanja neodvisnosti sodstva je tudi način pridobitve sodniške funkcije. Seznanjen sem, da sodstvo že več let opozarja na mednarodna priporočila o potrebi po reviziji postopka za imenovanje vsaj sodnikov Vrhovnega sodišča, zato da se zmanjša možnost za politično vplivanje. Podpiram, da se opravi vsaj širša razprava na to temo.

Tudi na ravni posameznega sodnika spodbujam uporabo instituta predloga za odpravo kršitev sodnika, ki meni, da je bila kakorkoli prizadeta njegova nedovisnost, ki se seveda vloži pred Sodnim svetom. Skrb za neodvisnost sodstva je najprej pri posameznem sodniku, vsekakor pa ne samo na njem.

Če se sedaj osredotočim na Sodni svet, ki je samostojen in neodvisen organ, ki je s svojimi pristojnostmi v okviru imenovanja in napredovanja ter opravljanja sodstva ključen za varovanje samostojnosti in pa neodvisnosti sodne veje oblasti ter spodbujanja učinkovitosti in kakovosti razsojanja. Sem pa seznanjen, d se pri izvrševanju zakonskih določb Zakona o Sodnem svetu v praksi pojavlja vse več vprašanj in dilem ter tudi predlogov za drugačne rešitve, zlasti v smislu bolj jasnih razmejitev pristojnosti med Sodnim svetom in pa Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije. Glede na to, da je koalicijska zaveza Ministrstva za pravosodje tudi analiza učinkov sprejetega zakona o Sodnem svetu in pa priprava predloga ustreznih sprememb, bo seznanitev s predmetno analizo ena mojih prvih nalog v primeru, da postanem minister. Glede na koalicijske zaveze, ki še niso izpolnjene, in jih obravnavam v nadaljevanju, pričakujem, da bo Vrhovno sodišče Republike Slovenije in sodstva na sploh kakor tudi sodni svet pomembne in reden sogovornik bodočega ministra za pravosodje. Tožilstvo opravlja temeljno funkcijo vlaganja in zastopanja kazenskih obtožb. Iz letnih poročil državnih tožilstev sem se seznanil, da tožilstvo kot celota že sedmo leto zapored obvladuje pripad ovadb, torej odloči o več ovadbah kot jih prejme, ob zmanjšanju pripada so tožilci sicer številčno rešili manj ovadb kot prihodnje leto, vendar so dosegli znižanje števila nerešenih zadev na koncu leta. Trend uspešnosti, učinkovitosti dela državnih tožilcev se je tako nadaljeval tudi v letu 2020. Verjamem, da bo trend učinkovitosti in uspešnosti tožilstva rasel tudi v prihodnje. Za pravno državo je namreč učinkovito in odgovorno državno tožilstvo izjemnega pomena. Menim, da je ugled pravosodnega sistema močno povezan z ugledom samega tožilstva. Tožilstvo je ena ključnih ustanov, ki lahko utrdi pravno državo in zaupanje ljudi v pravni red. K temu menim, da je pripomogla tudi v tem mandatu pripravljena in sprejeta novela Zakona o državnem tožilstvu, ki je v skladu s koalicijsko zavezo okrepila odgovornost vodje državnega tožilstva in sicer do te mere, da mora državni tožilec v primerih zavržen ovadb iz določenih razlogov za kazniva dejanja za katera je zagrožena kazen zapora več kot treh let, pred odločitvijo osnutek akta predložiti na vpogled tudi vodji tožilstva. Glede na to, da so koalicijske zaveze v zvezi s tožilstvom izpolnjene, pričakujem, da bom seveda, če bom postal minister, sodeloval s tožilstvom zlasti v zvezi z ukrepi za večjo učinkovitost kazenskega postopka. Ključen organ pri zagotavljanju in varovanju samostojnosti državnih tožilcev ter enotnega pregona je seveda Državnotožilski svet. Seznanjen sem tako s kadrovsko problematiko tako Sodnega sveta kakor tudi Državnotožilskega sveta in se bom zavzemal za njuno kadrovsko okrepitev. Prav tako se zavzemam za utrditev položaja Državnotožilskega sveta kot samostojnega državnega organa z nadgradnjo nekaterih vsebinskih rešitev, med njimi tudi glede pristojnosti za sprejem lastnega kadrovskega in pa finančnega načrta. Želim si, da nadaljujem konstruktivno sodelovanje tako med tožilstvo, Državnotožilskim svetom in tudi ministrstvom v tem mandatu. Državno odvetništvo Republike Slovenije se enako kot ostali pravosodni organi, ki jo pri opravljanju svojih nalog zasleduje splošni cilj razreševanja sporov v družbi in pa krepitve pravne varnosti in spoštovanja človekovih pravic, prizadevajo tudi za varovanje državnega premoženja kot enega od konstitutivnih elementov države ter drugih pravic in interesov Republike Slovenije in s tem krepijo delovanje pravne države. Državno odvetništvo je praktično na vseh področjih dela v letu 2020 zaključilo več zadev kot v letu 2019, kar pripisujejo dejstvu, da je v letu 2020 potekalo intenzivnejše delo na zadevah kjer ni neposrednih opravil pred sodiščem. Vsekakor se zavzemam za to, da se državnemu odvetništvu ustvarijo pogoji, ki bodo omogočali učinkovito in pa uspešno zastopanje države in državnih organov, čim večje možnosti za reševanje sporov na miren način, ki je navsezadnje najbolj ugoden način rešitve za vse udeležene stranke, kakor tudi za sodišča ter tvorno sodelovanje z vsemi subjekti, ki jih zastopa.

Odvetništvo v okviru pravosodja izvaja temeljno pravico strank do pravne pomoči, ki je ključna za zagotovitev poštenega sojenja, saj lahko pomembno pripomore k pravilnosti odločitev. V mojem mandatu bi v pogovoru z Odvetniško zbornico izpostavil predvsem predloge, ki bi zagotovili čim boljše in bolj dostopno zastopanje najranljivejših skupin v okviru zagotavljanja brezplačne pravne pomoči. Vsekakor si želim dobrega sodelovanja z Odvetniško zbornico pri pripravi te zakonodaje.

Ustava Republike Slovenije opredeljuje notariat kot javno službo. Notarske storitve imajo visok pomen za zagotovitev ustavnopravnih pravic državljanov in njihovega varstva, zato morajo notarji nuditi zanesljiv in enostaven postopek sklepanja pravnih poslov, varovati morajo potrošnike, omogočati gospodarskim subjektom strokovne in pravno varne temelje za njihovo poslovanje, kakor tudi hitro in zanesljivo vpisovati podatke v obstoječe javne registre. Kot veste imam tudi sam osebno afiniteto do tega poklica, saj so notarji varuhi pravic strank in morajo delati v dobrobit vseh strank in skrbeti za zaščito njihovih pravic. Notar torej ne more delati zgolj v korist enega, temveč mora skrbeti za vse stranke.

K pravilnosti ugotavljanja dejanskega v sodnih postopkih in posledično sodniških odločitev pomembno pripomorejo tudi sodni izvedenci, sodni cenilci in pa sodni tolmači. Seznanjen sem z nekaterimi težavami na tem področju. Najbolj preče je namreč pomanjkanje sodnih izvedencev nekaterih strok, zlasti izvedencev klinične psihologije otrok in mladostnikov, ker je že vrsto let v Sloveniji kliničnih psihologov premalo. To vpliva navsezadnje tudi na zastoje v sodnih postopkih, saj so sodni postopki o družinskih zadevah vse daljši. Klinični psihologi so zaradi preobremenjenosti začeli delo tudi zavračati, vsekakor je kot dolgoročni ukrep ključno, da se poveča število specializacij klinične psihologije, za kar bom vodil ustrezen dialog z Ministrstvom za zdravje. Poleg tega bi bilo ena izmed spodbud k večjemu številu sodnih izvedencev klinične psihologije tudi višja nagrada za izvedensko delo na tem deficitarnem področju. Na tem področju je zaznati tudi polemike glede neenotnosti stroke pri pripravi samih izvedeniških mnenj in pa njihove ustreznosti, na kar bom posebej pozoren pri seznanitvi z evalvacijo zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih in predlogih za izboljšavo pravosodja. Zavzamem se za večjo odgovornost stroke v sistemu sodnega izvedenca, izvedenstva, cenilstva in tolmačenja.

Izvršitelji in upravitelji opravljajo pomembno javno službo oziroma so jim zaupana javna pooblastila. So nepogrešljiv deležnik sodnih postopkov in od njihovih ravnanj je odvisna uspešnost, učinkovitost in zakonitost teh postopkov. Njihova ravnanja odražajo in pri državljanih krepijo ali pa šibijo zaupanje v delovanje pravosodja. Pri svojem delu morajo biti neodvisni od parcialnih interesov upnikov ali drugih oseb, prav tako pa morajo vsa njihova ravnanja v postopku biti usmerjena v čim hitrejše in čim večje poplačilo upnikov, izvršitelji pa morajo seveda tudi paziti na pravice dolžnikov.

Glede urejanja funkcije izvršitelja in ugotavljanja morebitnih disciplinskih kršitev je na predlog sedanje ministrice v državnem zboru z veliko večino pred kratkim bila sprejeta novela zakona o izvršbi in zavarovanju. Pozdravljam rešitve v smeri krepitve samostojnosti oziroma zavezanosti izvršiteljev, da bodo izvršilna ravnanja opravljali v skladu s predpisi in pri svojem delu ne morejo in ne smejo biti vezani na navodila upnikov.

V mojem mandatu bomo nadaljevali z izvajanjem nadzorstvenih pristojnosti, pri čemer bo nadzor usmerjen tudi v ta vidik. Enako oziroma še bolj velja na področju insolventnosti. Upravitelj je namreč organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, ki so določene v zakonu zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov. Za razliko od izvršbe, kjer praviloma nastopa zgolj en upnik in izvršitelj primarno skrbi, da se torej na zakonit način doseže pravno varstvo in poplačilo terjatve tega upnika je vloga upravitelja toliko interesno težja, saj je upnikov zmeraj več. Upravitelj je v skladu z zakonom dolžan ravnati v najboljšem interesu vseh upnikov in ne le nekaterih. Poleg tega pa mora skrbeti za dokončanje vseh poslov in razmerij stečajnega dolžnika in je velikokrat soočen tudi z nasprotnimi interesi prejšnjih lastnikov.

Pozabiti ne smemo tudi na izvajalce alternativnih oblik reševanja sporov, mediatorji in v širšem pomenu tudi poravnalci v kazenskih zadevah. Dolgoročno se zavzemam za ukrepe za pospešitev alternativnega načina reševanja sporov, saj v primerjavi s sodnim postopkom vodijo k rešitvam, ki so hitrejše, na eni strani tudi cenejše in navsezadnje tudi bolj prilagojene interesom strank.

Vsekakor nenazadnje Ustavno sodišče kot najvišji organ za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji, zato je na tem mestu zelo pomembna vloga Ministrstva za pravosodje, pri tem ključnem organu seveda omejena. In prav je tako. Na pripravo novele zakona o Ustavnem sodišču. V kolikor se bo izkazala potreba po spremembi novele v mojem mandatu, čeprav tem, da je bila novela sprejeta pravkar, bom vsekakor pri tem sodeloval z Ustavnim sodiščem. Tudi posvet, ki ga mora na podlagi sklepa tega odbora ministrstvo izvesti na temo ustavnega prava glede časovnega reševanja zadev, izločanja sodnikov Ustavnega sodišča ter razbremenitve Ustavnega sodišča nameravam izvesti v širši sestavi, skupaj tako z Ustavnim sodiščem kakor tudi pravnimi fakultetami.

Želim si in verjamem v korektno sodelovanje z vsemi naštetimi pravosodnimi deležniki. Vsekakor pa tudi z organoma v sestavi ministrstva, to je Uprava za probacijo in pa Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij. Uprava za probacijo je kljub zgolj trem letom obstoja vse bolj prepoznavna kot organ, ki skrbi za izvrševanje kazni in ukrepov skupnosti. To je torej izvajanje varstvenega nadzorstva, dela v splošno korist, pogojnega odpusta in hišnega pripora. Ti ukrepi in kazni alternativnemu zaporu storilcu kaznivega dejanja sicer naložijo neko obveznost, vendar ga pustijo vključenega v družbo, verjetno včasih še bolj vključijo vanjo, kot je bil on sam prej. In s tem dejansko tudi zasledujejo cilj preprečevanja ponovitve kaznivih dejanj. Zanimiv je podatek, da je bilo v Evropi januarja 2020 na 100 tisoč prebivalcev v probacijo vključenih 149 oseb, zapornikov pa je bilo 103 prav tako na 100 tisoč prebivalcev. Glede na mlado tradicijo probacije v Sloveniji so številke pri nas še v prid kazni zapora, vendar je Slovenija med državami Sveta Evrope, ki so v letu 2020 najbolj povečale odstotek probacije. Zavzemal se bom tudi sam za povečanje probacije, zlasti z nadaljevanje promocije probacije in pa vključevanja različnih izvajalcev kazenskih sankcij na področju dela v splošno korist. Prav tako ocenjujem, da gre pri osebah vključenih v probacijo večinoma za ljudi iz težjih socialnih okolij, zato se bom zavzemal za tesno medresorsko sodelovaje z Ministrstvom za delo, družino in socialo in vsemi drugimi deležniki.

Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij je ena od velikih podsistemov pravosodja, pa tudi državne varnosti, ki omogoča varnost družbe in zaprtih… / oglašanje iz klopi/