Govor

Edvard Paulič

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta? (Da.)

Gospod Zupančič, izvolite.

CVETKO ZUPANČIČ: Predsednik, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav poslankam, poslancem, ministru, vsem prisotnim na današnji seji!

Komisija Državnega sveta je predlog zakona obravnavala na 29. seji 14. 5. in predlog zakona podprla. Kar se tiče razprave in vsebine pa tudi sklepov komisije pa bom podal kratko poročilo. Podobno kot je že predstavil gospod minister tudi komisija ugotavlja, da glede na situacijo, ki je bila v lanskem letu in pa v letošnjem glede bolezni je potrebna tudi zakonska rešitev, kajti kar nekaj upravnih odborov občih zborov se ni izvedlo in tudi posledica ne izvedbe občih zborov so tudi manjkajoči sklepi, ki bi morali biti pri potrditvah določenih dokumentov kot so zaključni računi in tako naprej, seveda treba je pa tukaj imeti na umu, da zakon to zdaj omogoča, ampak to je izhod v sili, tega se je treba čim bolj ogibati, kajti člani upravnega odbora občni zbor, člani zadruge so lastniki, se pravi upravljavci zadruge in odgovorni za poslovanje zadruge in ne moreš odločati samo na podlagi nekega sklepa, ki ga pošlješ po elektronski obliki, to je upravljanje, to mora biti živa stvar, ki jo je treba mesečno delati, tudi ko delaš programe, načrte moraš biti dogovorjen, usklajen, vedeti kaj delaš in zaradi tega je to res samo tista oblika, ki omogoča, da stvari ne stojijo ali pa da so nezakonite, drugače pa naj se to ne uporablja v normalnih razmerah, vsaj tako je bilo v razpravi razbrati.

Kar se tiče same revizije, seveda vsaka kontrola že iz tistega kar sem prej navajal, je pomembna, potrebna in nikoli je ni dovolj, včasih so rekli zaupanje je dobro, kontrola je pa boljša. In revizija, ki jo zadruga uvaja, je običajno ne glede, da gre za revizije katera bi bila nekako ustanovljena znotraj ali pa postavljena znotraj zadružnega sistema lastna revizija ali pa če je zunanja, je vedno roko na srce vedno malo naklonjena naročniku, vedno je na koncu koncev to le posel, ki si ga nekdo na koncu koncev na nek način želi in je običajno problem v tem, da je revizija dovolj kritična že takrat, ko je res kritično. Se pravi, da ni v tistih rednih razmerah dovolj kritično revizijsko poročilo napisano. Zaradi tega pričakujem, da bo ta revizija, ki smo jo že včasih imeli, zadružna revizija ali pa lastna revizija, delovala predvsem v smislu tudi tega, da bo pravočasno svetovala, tudi če zadruga ne bo imela nekega razvojnega načrta, neke vizije, da bo revizija znala reči upravnim organom ali pa občnemu zboru, »pa dajte se zmigat, dajte tudi to malo razmišljat, kaj boste delali v prihodnje,« kjer pa mogoče ne bo prometa, tako kot je ta trenutek. Se pravi, da bo več iniciative prihajalo tudi s strani revizorske hiše do teh organov v zadrugah. Kajti človek ima občutek, da če nam dobro gre, kar malo zaspimo. Za zadruge moramo reči, da so bile ti dve leti ugodne, kajti zadruge so, predvsem poslovno govorim, v prometu, se pravi, repromaterial in drugo, normalno poslovale, celo bolje, kajti druge trgovske hiše so morale biti pri covidu zaprte, zadruge pa so lahko, tudi s pomočjo zakona, ki ga je Državni zbor sprejel, poslovale normalno. In v takih razmerah moramo imeti vizijo. Lahko bi se tudi vprašali, koliko smo v tem letu pripravili neke strategije zadružništva, investirali. Na koncu koncev smo v času, ko se kar da investirati, ko je denar na razpolago. In ko vse to združiš, nekako ugotoviš, da je potrebna taka revizija, predvsem tudi svetovalnega tipa, da je v tem zakonu dobrodošla.

Za zadruge s posebnim namenom je minister lepo povedal. To je zelo dobrodošlo, zaradi tega, ker največkrat so zadruge izpadle pri določenih razpisih za gospodarske družbe. Se mi pa zdi, da je okrog tega še malo neznanke. Ko bereš zakon, premalo pove o tem, kaj se bo znotraj tega dogajalo. Je pa dobrodošlo v tem delu, da so tudi zadruge enakopravne z drugimi gospodarskimi družbami, ko govorimo o razpisih.

K ostalemu pa ne bi ničesar dodajal. Na seji komisije je bilo govora tudi o tem, da smo mogoče pričakovali še več teh potrebnih nekih dikcij v zakonu, kjer bi bilo več napisanega ali predlaganega v smeri združevanja zadrug, odgovornosti članov do zadruge, kajti vedno se ugotavlja nekako, da kmetje smo zelo dobri gospodarji na svojih kmetijah, ko pa upravljamo s skupnim premoženjem, imamo pa odgovornost malo manjšo. In bi v tem smislu bilo zelo potrebno to odgovornost do lastne zadruge še pojačati tudi z nekimi zakonskimi zapisi.

Komisija je zakon podprla, stališče sem pa tudi povedal.

Hvala lepa.