Hvala lepa.

Naj uvodoma začnem z zahvalo zadružni zvezi, s katero smo pri pripravi tega zakona sodelovali na način, da smo praktično zakon pisali skupaj, ne zgolj se usklajevali, ampak ga pisali skupaj. In mislim, da je ta zakon nek tak dober odziv na aktualne razmere v slovenskem zadružništvu. S tem zakonom želimo odgovoriti na dve ključni vprašanji. Eno vprašanje je, kako povečati možnost nadzora v primeru, ko prihajajo nekatere zadruge v težave. Na drugi strani pa, da ne bomo vedno govorili samo o tistih zadrugah, ki jih je treba reševati, ta zakon odpira tudi drugo zelo pomembno poglavje, in sicer poglavje, ko govorimo o zadrugah s posebnim namenom. Ta del je pa namenjen tistim najboljšim zadrugam za spodbujanje tako zadružništva, za spodbujanje zadrug v smeri, da bodo opravljale tudi širšo funkcijo kot zgolj svojo prvotno v okviru zadružništva.

Dovolite mi samo nekaj še bolj podrobnih pojasnil. Skratka, tudi epidemija covid nam je pokazala potrebo po tem, da tudi pri zadrugah in pri delovnih telesih zadrug omogočimo glasovanje po pošti oziroma s pomočjo elektronskih sredstev, kajti tudi v tem času smo bili nekajkrat pred zadrego, pa vendar smo že v protikoronskem paketu potem omogočili, da so nekatere zadruge lahko glasovale tudi na drugačen način. Poudarjam, lahko, še vedno ohranjamo star, klasičen način glasovanja z udeležbo vseh deležnikov oziroma članov na posameznih odborih, vendar pa v primeru kakšne podobne situacije, kot je bila sedaj, oziroma upam, da smo že na poti proti koncu te epidemije, pa vendar, da omogočimo tudi drugačen način. Torej, zakon predpisuje dodatne možnosti za glasovanje, po pošti, udeležbo na sejah občnega zbora, pa tudi sredstev elektronske identifikacije. Omogoča tudi podpis zapisnika s kvalificiranim elektronskim podpisom ter tudi članom upravnega ali nadzornega odbora omogoča sodelovanje na sejah s sredstvi elektronske identifikacije in podpis zapisnika s kvalificiranim elektronskim podpisom.

Drugi sklop sprememb zakona je namenjen predvsem okrepitvi nadzornih in upravljavskih funkcij zadrug. Na žalost prepogosto ugotavljamo in tudi izkušnje preteklih let, desetletij ali pa zadnjih desetih let govorijo o tem, da so nekatere zadruge po nepotrebnem zašle v neke težave, tudi zaradi napačnih odločitev v zadrugah, o nekaterih investicijah in tako naprej, ki se na koncu niso izkazale za prave odločitve. In zato smo v tem zakonu predlagali dodatno okrepitev nadzornih in upravljavskih funkcij zadrug. Skratka, gre za zaščito premoženja in dejavnosti zadrug. In to je eden ključnih ciljev tega zakona. Zato na novo uvajamo revizijo posameznega pravnega posla v zadnjih treh letih. Revizorje lahko imenuje upravni odbor, predsednik zadruge ali občni zbor z večino glasov navzočih in zastopanih članov ali predstavnikov. Če pa občni zbor zavrne predlog za imenovanje revizorja, ga lahko imenuje sodišče na predlog najmanj ene desetine članov zadruge, poudarjam, najmanj ene desetine, to je skladno tudi z Zakonom o gospodarskih družbah, kjer lahko tudi neka manjšina zahteva revizijo posameznega pravnega posla, in tudi to dikcijo zdaj vnašamo v ta Zakon o zadrugah. Samo z enim dodatkom, ta desetina članov zadruge mora biti član najmanj tri leta. Zakaj najmanj tri leta – zato, ker ocenjujemo, da pa vendar ne bi bilo korektno, da bi se nekdo danes včlanil in jutri zahteval neke revizije, ker gre morda tudi za kakšen drugačen način sodelovanja, recimo, želimo se izogniti nekim nepoštenim interesom nekaterih, ki bi se v zadružništvo včlanili.

Naslednje poglavje pa je pomembno, kot sem že omenil, za najboljše zadruge, torej za zadruge s posebnim pomenom. Na novo uvajamo inštitut zadrug s posebnim pomenom. To je novost v zakonu, torej ne gre samo za popravljanje nekaterih členov. In sicer gre za tiste zadruge, ki poleg svoje osnovne funkcije opravljajo tudi naloge povezovanja, zagotavljanja družbenih oziroma drugih storitev v svojem geografskem območju. O zadrugah s posebnim namenom oziroma o podelitvi statusa zadruge s posebnim namenom odloča ministrstvo, ki je pristojno za področje na katerem zadruge delajo, torej vemo, da zadruge v Sloveniji imamo tako s področja kmetijstva, socialne zadruge, avtomobilske zadruge in imamo številne različne zadruge tudi v Sloveniji in zato smo se tako dogovorili tudi na tem našem usklajevanju med resorji, da vsako pristojno ministrstvo za posamezno področje podeljuje te statuse. Mimogrede evidenco pa vodi naše kmetijsko ministrstvo za vse slovenske zadruge zato, da je enoten register zadrug s posebnim namenom. Torej, vsaka zadruga mora potem tudi pristojnemu ministrstvu predložiti dokaze, da tudi po podelitvi statusa tekom naslednjih let še vedno izpolnjuje pogoje za ohranitev tega statusa. Kje je pa v bistvu namen podelitve status zadrug s posebnim namenom? V bistvu gre lahko za eno od meril za pridobivanje sredstev na javnih razpisih tako našega resorja morda tudi občinskih razpisov in tako naprej, skratka te zadruge s tem statusom želimo nagraditi na način, da bodo lažje dostopale v nekaterih primerih do posameznih sredstev za nadaljnji razvoj za področje kmetijskih zadrug lahko rečem kmetijstva, na področju drugih zadrug pa iz tistih področij, ki jih zadruge pokrivajo.

Toliko na kratko. Če bo pa še kakšno vprašanje pa z veseljem s kolegi tudi odgovorimo.