Govor

Vladimir Čeligoj

Hvala lepa. Vladimir Čeligoj, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Jaz bi želel samo v nekaj stavkih povedati glede slovenskih zamejskih kmetijskih organizacij in njihovem delovanju v minulem letu v vseh štirih državah.

Če začnem s Kmečko zvezo Trst na področju Furlanije-Julijske krajine. Odigrava, je tudi lani odigravala pomembno vlogo v smislu svetovalne službe. Za razliko od Slovenije in Avstrije, kjer imamo kmetijsko-gozdarsko zbornico, v Italiji te zbornice ni, zato pomembno vlogo med slovenskimi kmetij vzdolž celotne meje, od Milj pa tja do Kanalske doline, opravlja Kmečka zveza Trst. Lani so tudi praznovali 70-letnico svojega obstoja in delovanja in seveda tudi ustrezno obeležili. Sodelujejo tudi pri projektu Gastro 21, pomembno pa je, da tudi vsako leto zelo dajo svoj delež pri predstavitvi turističnih kmetij iz Slovenije in zamejstva na največji regati Barkovljanki.

Če gremo v Avstrijo, tukaj moram povedati, da je Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov pomemben faktor narodnostne zavesti na Avstrijskem Koroškem. Še posebej zato, ker v sklopu Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov je, so zastopani tudi v deležni kmetijsko-gozdarski zbornici s štirimi člani. Letos so ponovno volitve jeseni in mi jim bomo skušali tudi določeno podporo dati ob priliki teh volitev. V sklopu Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov je kmečka izobraževalna skupnost, ki je tudi lani kljub koroni virtualno izpeljala določena izobraževanja in predavanja za slovenske kmete na Avstrijskem Koroškem. Pomembna stvar pri njih je tudi srečanje kmetov petih dežel, ki jo organizirajo vsako leto. Lani žal zaradi covida je to odpadlo. Upajmo, da bo morda to letos.

Če gremo na Madžarsko, tukaj imamo razvojno agencijo Slovenska krajina. Naj omenim, da razvojna agencija je zelo pomemben faktor razvoja predvsem na kmetijstvo in da so zelo uspešni pri prijavljanju in pridobivanju sredstev pri čezmejnih programih. Tudi zdaj teče projekt, ki se bo odražal na kmetiji, in sicer projekt Etoslant. Potenciali kmetije so kar veliki in glede na to, kot je že prej državni sekretar omenil, da so določeni fondi, tako madžarski kot tudi potencialno naj bi bili slovenski, velja to kmetijo tudi v bodoče podpreti z določenimi programi, ki jih pač sami pripravljajo. Nenazadnje bo o tem več povedala predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem gospa Andreja.

No, in če zaključujem s Hrvaško. Hrvaška tukaj, tudi lani smo nudili določeno izobraževanje in praktične primere skozi Kmetijsko-gozdarsko zbornico, konkretno enoto Ljubljana. In moram reči, da so kar velike korake naredili na tem področju. Glavna stvar pa je, kot je že državni sekretar prej omenil, vzorčna turistično-izobraževalna kmetija, ki smo jo lani skupno z Uradom začeli graditi.

Vse štiri zamejske slovenske kmetijske organizacije so povezane v koordinacijo AGRA-SLOMAK. No, in lani je bistvena stvar poleg rednega programa, v okviru AGRA-SLOMAK-a smo tudi posneli film V objemu domovine. Tako, da jih tudi skozi ta filmski zapis želimo obeležiti. Vsaka od teh organizacij, ki sem jih naštel in povedal določene stvari, so svoja specifika. Nekaj jim je pa skupnega. Skupno je to, da kmetije ohranjajo oziroma da Slovenci, da slovenski kmetje ohranjajo kmetije - in s tem ohranjajo tudi teritorij. Kajti zavedamo se, da tam, kamor je slovenski kmet, tam bo tudi slovenski jezik in slovenska kultura. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se tega dobro zaveda, zato te kmete v vsem celotnem zamejstvu podpiramo in jih bomo tudi v bodoče.

Hvala lepa.