Gospod predsednik, hvala lepa. Lep pozdrav vsem.

Torej Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je tudi v letu 2020, kot vsako leto, kot je ustavna obveznost Republike Slovenije s 5. člena in Uradu poverjena ta naloga, torej da koordinira politike Republike Slovenije do Slovencev izven njenih meja.

Torej izvajali smo različne aktivnosti, ukrepe z namenom spodbujanja ohranjanja in razvoja slovenske identitete, jezika, kulture v zamejstvu in po svetu. Mogoče začnem pri izseljenstvu, torej pri tej točki, ki je tako finančno kot recimo tudi vsebinsko mogoče malo manj izrazita. Torej ker so manjši, začnimo pri njih. Pozitivna diskriminacija.

Torej seveda Urad poskuša z različnimi aktivnostmi biti tem ljudem čim blizu, njihovim organizacijam, jih navezovati na Slovenijo. Je pa v letu 2020 to seveda bistveno spremenila pandemija, tako da osebnih srečanj je bilo zagotovo manj kot običajno, smo se pa tukaj na vse možne načine poslužili sodobne informacijske digitalne tehnologije. Tako za zelo veliko virtualnih srečanj, sestankov in lahko rečem tudi dogovorov in premikov se je zgodilo v tem letu. Urad vsako leto objavi razpis za podporo kulturnim dejavnostim, tako je bilo tudi v preteklem letu. Lahko rečemo, da se v zadnjih letih poleg vseh običajnih aktivnostih podpiramo fokus predvsem premika tudi napram tem mladim izobražencem, ki zadnja leta zapuščajo državo. Torej govora je to t.i. begu možganov, ki ga poskušamo spremeniti v kroženje možganov, in tukaj potem podpiramo tako, lahko bi rekel, ti dve centralni organizaciji, ki s te s tem ukvarjata, to sta UTIS in ASEF, pa potem razne pobude, ki se na terenu pojavijo v določeni državi. Kar se tiče odnosa do tradicionalnih skupnosti, torej poskušamo seveda po eni strani sodelovati z Ministrstvom za izobraževanje, ki napotuje razne učitelje po Evropi, ki učijo. Za neevropske države, ki kjer takih učiteljev ni, pa predvsem poskušamo tem prostovoljcem, ki poučujejo v sobotnih šolah, z našimi izobraževanji čim bolj pomagati pri, da tako rečem, ohranjanju in izboljševanju didaktičnih sposobnosti. Na žalost v lanskem letu ni moglo biti do realizacije do seminarja za učitelje, ki se izvaja bodisi v Sloveniji, kjer prihajajo predvsem učitelji iz južne Amerike, ali pa naši učitelji odhajajo v severno Ameriko, torej da izvajajo take delavnice za ameriške in kanadske učitelje slovenščine, zato pa je seminar potekal v virtualni obliki. To seveda ni popolnoma enakovredno, ampak vendarle je pa pozitivna stvar tega, da potem tudi omogoča celo večjo udeležbo, ker se seveda marsikdo, ki zaradi službenih obveznosti sicer nebi mogel priti, pride, se udeleži virtualno. Ena pomembna stvar, ki jo tudi Urad izvaja, je spodbujanje arhivske dejavnosti, torej seveda naša društva po svetu imajo stoletno in več kot stoletno tradicijo, veliko gradiva se je nabralo. Včasih se sprašujemo, kaj se bo s tem zgodilo, zato Urad zelo sodeluje z Arhivom Republike Slovenije, da hodijo arhivarke tja, malo da popisujejo stvari, pa tudi zato da nekako izobražujejo te lokalne ljudi, entuziaste v teh društvih, kako pravilno hraniti in arhivirati to gradivo.

Mogoče, kar se tiče izseljeništva, še tri take kratke točke. Torej, prva je, da je Urad sofinanciral ciljno-raziskovalni projekt na temo stoletnice rojstva slovenske raziskovalke dr. Branislave Sušnik, ki je v Paragvaju si ustvarila zelo veliko ime. Torej ta projekt je zaključen in je v preteklem mesecu tudi doživel javne predstavitve prvih rezultatov. Druga stvar, ki jo delamo, o čemer je na tej komisiji pogosto govora, je repatriacija. Torej repatriacija je potekala, kolikor so okoliščine dovoljevale, ampak nekih večjih težav in zapletov ni bilo. In nenazadnje ravno v soboto, torej v Ribnici pripravljamo prireditev Dobrodošli doma, naša centralna vsakoletna prireditev, kjer poskušamo tudi slovenski javnosti, slovenski publiki predstaviti našo izseljensko in tudi zamejsko kulturo, aktivnosti, hkrati pa seveda si želimo, da se tudi ti ljudje med seboj povezujejo. Zato vsi lepo vabljeni v Ribnico v soboto.

Kar se tiče zamejstva mogoče en tak čisto kratek pogled po štirih državah. Torej lahko bi rekli, da je za vse štiri države značilno, da se odnos tako oblasti kot večinskega prebivalstva do naših skupnosti izboljšuje. Seveda še vedno ni idealen. Povsod nekako prizadevamo, da bi prišlo do boljše kolektivne zaščite, do višjega financiranja, ampak premiki so divni, saj naša naloga je tudi kako sedaj iz tega maksimalno nekako izkoristiti.

Torej, v Italiji je gotovo preteklo leto zaznamovala 100 letnica požiga Narodnega doma in 90 obletnica usmrtitve Bazoviških junakov, vsi vemo, kaj se je tam dogajalo. Torej za nas gotovo, poleg teh spravnih dejanj, zelo pomembno tudi torej podpis memoranduma, ki nekako nakazuje, da bi kmalu prišlo do vrnitve narodnega doma. Tema, ki je zagotovo trenutno zelo aktualna, je zagotovitev političnega predstavnika na deželni in državni ravni za Slovence v Italiji. Vemo, da nobena od sosednjih štirih držav nima ureditve kot jo ima Slovenija za italijansko in madžarsko narodno skupnost. In ker je tukaj Slovenija dober zgled, seveda vedno spet izražamo naša pričakovanja, da se v enaki smeri uredi tudi v teh državah.

Torej kar se tiče Avstrije, tudi seveda ena taka zelo pomembno simbolno leto, stoletnica plebiscita, ki ga seveda Slovenci ne moremo praznovati, lahko pa obeležujemo to. Tudi tam je prišlo do nekih premikov, lahko rečemo. In seveda tudi tukaj neke posledično pozitivne zadeve kot je recimo postavitev dodatnih dvojezičnih tabel v trški občini Šentjakob v Rožu, skoraj podvojitev sredstev in tako naprej. Seveda to so vse stvari, kjer je Urad nekako poskušal stati ob strani, pomagati, kjer se je dalo, in bil udeležen v te pogovore.

Slovenska skupnost na Hrvaškem. Torej zagotovo največji nekako uspeh, ki smo ga šteli, je bila v preteklem letu izvolitev Barbare Antolić Vupora iz Varaždina v sabor, v hrvaški parlament. Torej ona ni nastopala kot manjšinska poslanka, ampak kot poslanka na hrvaški listi, kljub temu pa seveda s svojimi aktivnostmi za nas zelo pomembna. Drugače seveda Urad poskuša z društvi, ki delujejo na Hrvaškem, imeti reden dialog, jih spodbujati pri njihovi dejavnosti, predvsem pa seveda, da bi se njihove aktivnosti približale tudi aktivnostim kot so v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, torej poleg kulturnega dela tudi nekako zavedanje o političnih pravicah, o možnosti živeti kot neka politična skupnost. En večji projekt, ki smo ga začeli v preteklem letu oziroma nadaljevali, se opravičujem, je vzorčna kmetija v Gorskem Kotarju. Torej to je nekako bilo narejeno po zgledu zelo dobrega primera v Porabju in se sedaj nadaljuje naprej.

In tako se premikam na Madžarsko. Torej vzorčna kmetija, že omenjena, je zagotovo nek dober primer, kako Slovenija pomaga pri razvoju lokalnega teritorija. S tem nadaljujemo, poskušamo ta projekt razvijati, hkrati pa, torej pojavljajo se različne možnosti za gospodarski razvoj tega območja tako znotraj Slovenije kot v sodelovanju s Hrvaško. In pri tem zelo aktivno sodelujemo, da bi vendarle tudi se nekako ekonomske možnosti ljudi na tem območju izboljšale. Seveda ob tem pa ne pozabljamo na jezik, torej da bi se jezik ne samo ohranjalo, ampak tudi razvijalo.

Torej to je pogled po državah. Mogoče še en centralni pogled, torej iz vidika Urada. Torej neke aktivnosti, ki smo jih v zadnjem letu, lahko rečemo, zelo okrepili, poleg to, kar sem prej omenil, priseljenstvo, torej vprašanje sodobnega izseljevanja in kroženja možganov, pri zamejstvu je gotovo treba vedno več pozornosti namenjati ohranjanju in razvoju jezika na teh teritorijih, posebej pri prvih stopnjah izobraževanja, se pravi jasli in vrtci. Kajti, vemo, ko se je pisala manjšinska zakonodaja, ni še bil standard, da so otroci hodili v vrtce, kaj šele v jasli, ampak se je po navadi izobraževanje začelo z osnovno šolo. In tam je zaščita boljša, medtem ko pri teh najnižjih stopnjah torej teh zavez ni in zato potem tudi, ko se te potrebe pojavijo, seveda so potrebni večji napori Slovenije tako pri prepričevanju teh držav, da prevzamejo del bremena, kot nenazadnje seveda tudi Slovenija mora tukaj malo prispevati.

Lahko rečem, da smo v preteklem letu zelo okrepili in intenzivirali sodelovanje z ostalimi resorji. Torej Urad je gotovo koordinator tematike Slovencev v zamejstvu in po svetu, ampak seveda ne more vsega urad sam rešiti. Tako, da z ostalimi resorji sodelujemo intenzivneje in bolje kot prej. Recimo en tak rezultat, ki ga lahko povem, recimo ravno trenutno v obravnavi je ta Zakon o znanstvenoraziskovalni dejavnosti, in recimo prvič je tukaj zamejska tematika izrazito omenjena in tudi zamejski inštituti bodo lahko nekako del tega slovenskega znanstvenega sveta.

In mogoče samo še zadnja stvar, ki jo omenim. Torej zelo se trudimo tudi, da bi ta dejavnost postala, torej aktivnosti Slovencev v zamejstvu, bolj javno prisotne, bolj poznane, zato si trudimo, da bi bile čim bolj medijsko pokrite, čim bolj medijsko prisotne. In mislim, da na tem področju dosegamo neke rezultate, vsaj postopne. En dogodek, kjer tudi upamo in računamo na medijsko prisotnost, ker bi po vseh pravilih moral biti odmeven, je ravno jutri na Uradu odpiramo razstavo in imamo literarno branje Vincenca in Verene Gotthardt. Vsi člani komisije ste prejeli vabilo. Torej Vincenc Gotthardt je bil nominiran za Kersnika, Verena Gotthardt pa za najvišjo nemško literarno nagrado, tako da je velika čast, da ju imamo med sabo in vas tudi iz tega mesta lepo vabim, da se jutri udeležite tega branja in otvoritve.

In nenazadnje seveda za vse te naše aktivnosti, ki sem jih naštel, seveda je potrebna tudi gmotna, materialna podstat. V preteklem letu je prišlo do povečanja sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu. Torej vsega skupaj je Republika Slovenija namenila 11 milijonov 955 tisoč evrov, pa še malo več. Seveda največji delež pri tem ima Urad, sodelujemo pa tudi z ostalimi resorji, ki nekako v svojih delokrogih podpirajo različne aktivnosti; o tem bodo gotovo sami povedali. Kot si lahko predstavljate, seveda tudi potrebe naraščajo. Mi seveda si prizadevamo, da bi se ta proračun še povečal. Do sedaj smo imeli vedno podporo te komisije, ste razumeli tematiko in pomen. In tudi seveda nenazadnje vse investicije v naše rojake se multiplicirajo. In seveda se priporočamo za takšno podporo tudi vnaprej.

Hvala lepa.