Ja, hvala za besedo in hvala za povabilo.

Morda za začetek nekaj o pravnih podlagah, katere omogočajo Ministrstvu za kmetijstvo oziroma Kmetijski inšpekciji, da izvaja nadzor glede gnojenja, ureditve skladiščnih prostorov za organska gnojila, potem pristojnosti in izvedba nadzora in pa morda nekaj ugotovitev nadzora in pa samega vzorčenja.

Pravne podlage glede pristojnosti Kmetijske inšpekcije pri nadzoru gnojenja in ureditve skladiščnih prostorov za organska gnojila so sledeča; to je uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, uredba o pridelavi biološko razgradljivih odpadkov in o uporabi komposta ali digestata, ter Zakon o inšpekcijskem nadzoru. Glede pristojnosti in izvedbe nadzora lahko povem, da inšpekcija na podlagi zgoraj navedenih zakonodaj izvaja nadzor uporabe digestata in komposta na kmetijskih zemljiščih. Kmetijska inšpekcija ima tako pristojnost za nadzor nad digestatom in kompost od bioplinarne ali kompostarne naprej.

Vhodne surovine, pravilnost ureditev prostorov, pravilnost procesov v obratih, izvajanje analiz znotraj obratov izvaja Inšpekcija za okolje in prostor, ter v manjšem delu, kjer se kot vhodne surovine uporabljajo živalski proizvodi, tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in pa varstvo rastlin. Kmetijska inšpekcija pri uporabi digestata in komposta na kmetijskih zemljiščih izvaja nadzor vsako leto v več korakih. V prvem koraku se od posameznih bioplinarn in kompostarn pridobijo podatki o danih količinah digestata in komposta, torej posameznim prejemnikom za zadnje leto. V drugem koraku pa se pri vseh posameznih uporabnikih preveri, če imajo vso potrebno dokumentacijo za razvoz digestata ali komposta po njihovih kmetijskih zemljiščih, torej se preverja, ali imajo gnojilni načrt, analizo tal in deklaracijo ali specifikacijo digestata ali komposta.

Poleg tega se preverjajo skladiščni prostori, kjer se hrani prejeti digestat ali kompost, ter se izračuna obremenitev površin z dušikom. Pri posameznih uporabnikih se nato še vsako leto v določenem deležu izvede tudi vzorčenje tal na glede onesnaževanja na površinah, kjer se uporablja ta digestat. Glede ugotovitev nadzora in pa vzorčenja, je inšpektorat pri nadzoru ugotovil, da je v prejšnjih letih pri uporabnikih komposta ali digestata niso imeli popolne dokumentacije. Gre predvsem za odsotnost ustreznih analiznih izvidov tal in gnojilnih načrtov. Po večletnem nadzoru teh uporabnikov se je stanje izboljšalo in sedaj se ugotavlja, da le pri posameznikih, ki prvič uporabljajo digestat ali kompost, prihaja v manjšem deležu do navedenih nepravilnosti.

Inšpektorat je tako na območju vasi Jelševnik v letu 2019 odvzel tri vzorce tal, na katerih je bil uporabljen digestat, v letu 2020 pa dva vzorca tal. Pri tem je bilo ugotovljeno, da v nobenem od analiziranih vzorcev ni bilo ugotovljenih preseženih mejnih vrednosti težkih kovin, kar je bilo predstavljeno tudi Društvu Proteus. Kar lahko rečem glede smradu, ki se pojavlja ob raztrosu digestata na kmetijskih površinah, pa inšpektorat daje pojasnilo, da v Republiki Sloveniji ne obstaja zakonodaja, ki bi določala mejne vrednosti smradu pri izvajanju tudi z digestatom, kompostom, gnojevko, gnojem, ali hlevskim gnojem. Toliko za začetek. Hvala.