Hvala lepa.

Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!

Dejstvo je, da se srečujemo v zadnjih desetih letih, lahko rečem, sama občutim intenzivno, s temi klimatskimi spremembami, o katerih so govoril že moji predhodniki in dejstvo je, da so tukaj. Ne morem mimo tega, da ne bi rekla, da praktično res na Odboru za kmetijstvo skoraj vsako leto sprejmemo enega ali dva interventna zakona, ki dejansko je odraz spremembe naše klime, našega okolja, mogoče v preteklosti seveda tudi neodgovornega ravnanja z naravo, pa bodisi so bili to ukrepi za sušo, vem, da so se vrstil v letih 2012, 2013, 2014 je bila suša, potem smo imeli 2014 poplave, smo imeli žledolom, potem so bile, na vrsti so, zdaj že tretje leto zapored, pozebe, skratka, kmetijstvo postaja dejansko zelo izpostavljeno in hkrati se mi zdi, da je res potreben razmislek, na kakšen način odpravit tveganja v kmetijstvu oziroma jaz sama rečem, odpravit tveganja v pridelavi naše domače slovenske varne hrane. Tukaj mi govorimo zdaj, ne, da bomo reševal kmete. Prav je, da se rešuje kmete, saj oni so tisti ta glavni, ampak mi moramo odgovorit širše, mi moramo pogledat na to, da enostavno, zaradi teh sprememb, v Sloveniji nimamo dovoljšne pridelave, ne vem, sadja ali ostalih poljščin in to meni ne deluje in to je zame zaskrbljujoče. Zakaj? Zato ker enostavno vemo, kako potem se na področju prehrane srečujemo z izjemnim dvigom cen. Cene drvijo potem v nebo, kmet nima veliko od tega, lahko rečem in verjamem, da ne, ampak še hujše je to, da nima dovolj za ponudit trgu, ampak da tudi vsi ostali, ki bi želeli ali pa, ki smo, kupujemo pač sadje iz drugih držav in seveda, hkrati, nimamo neke lastne varnosti.

Tudi tukaj vidim to, bom rekla, širše, to samooskrbo, no in da bi bilo res potrebno naredit, ali zdaj vzpostavit rizičen sklad, o katerem, moram reči, da zagotovo enih 6 let že govorimo, mislim, da je bilo 2016, takrat je bila državna sekretarka mag. Tanja Strniša, o katerem se je govorilo, da se bo ta sklad vzpostavil. Seveda je bilo težko najti, na kakšen način se bo ta sklad polnil. Bilo je več različnih variant, tudi da bodo kmetje en del teh zavarovalnih premij, da se bo tudi tam nalagalo in tako naprej, ampak glejte, mi smo leta 2021 praktično 10 let, 11 let že govorimo o klimatskih spremembah, o vseh teh ujmah in mi še vedno nimamo vzpostavljenega sklada oziroma rizičnega sklada, ki bi pomagal v teh primerih. Tudi za intenzivneje je bilo govora o tej vzpostaviti rizičnega sklada tudi v obdobju, ko je mleko v Sloveniji imelo izredno nizko ceno in da bi se iz tega sklada pomagalo kmetom, ki so se tako kot danes zaradi klimatskih sprememb takrat pa zaradi cen na svetovnem trgu znašli v ne izhodnem položaju, ko so imeli nižje dohodke, so pa imeli mogoče kredite, so pa imeli razne investicijske vložke in enostavno niso mogli zadeve plačevati in smo bili priča kako so se nekatere kmetije prodajale, kako se je prodajala živina in seveda tudi traktorji.

Kar se tiče tega zavarovanja, žal smo že kar nekaj let ugotovili, da in tudi statistika kaže, da kmetijska zavarovanja niso zanimiva bila niti za kmete zato, ker je bil vložek prevelik in niti zavarovalnice. Jaz se spomnim mogoče 4, 5 let nazaj je bilo govora, da tudi zavarovalnice nimajo interesa na tem področju narediti kakšne spremembe oziroma pristopiti kmetom na sproti, tako, da takrat se je kar nekaj zavarovalnic odločilo, da teh zadev kmetijskih ne bodo več zavarovali in smo dobili in ostali sta le že še dve Triglav in podružnica avstrijske kmetijske zavarovalnice Agro, kar se mi zdi, da je to velika škoda in seveda, ko imaš ti samo dve, je tudi konkurenca manjša in tudi kmetje praktično mogoče na nek način tudi težje dostopajo. Delež zavarovanj je zagotovo zaradi visokih vložkov, zaradi visokih tudi teh odbitnih franšiz ni bil zanimiv pri kmetih, vendar zadnje ujme, zadnje pozebe so to mogoče nekoliko dvignile, tako da se je delež iz 50 % povišal na 55 %, pa kljub vsemu, jaz imam tukaj eno preglednico, drastično pada. Če je bil obseg zavarovanih površin v letu 2009 2176 hektarjih, je v letu 2019 bilo to še nekje 1339 hektarjev intenzivnega sadovnjaka in ravno tako pada po vseh kategorijah, tudi pri hmelju, vinogradu in pri žitih. Se pravi, da kljub vsemu, da se želi, da bi se kmetje zavarovali, seveda ni tega interesa. Kot je povedal predstavnik Državnega sveta Cveto Zupančič, ki zagotovo pozna slovensko kmetijstvo zelo dobro tudi preko Kmetijsko-gozdarske zbornice, se je ta zdajšnji program 55 sofinanciranje države in 30 iz interventnega zakona za tiste, ki imajo zavarovano, bo mogoče nekoliko bolj izplačal, pa vendarle verjamem, da kmetje niso zadovoljni zato, ker če nisi leto, dve, tri prisoten na trgu, potem ti počasi izgubljaš trg in to je tisto kar se moramo tudi zavedati, da ni samo trenutno, ampak to je dolgoročno povezano in jaz si želim res, da bi do tega ustanovitev tega rizičnega sklada čim prej prišlo, pa se moram še dotakniti Vogrščka, 10 let že poslušam koliko denarja smo dali v Vogršečk, daj je že bil narejen, še kolega poslanec, ki je zdaj poslanec, minister nekdanji Židan je rekel: »Vogršček smo rešili«, ampak glejte, pokaže se dve leti ok0oli, Vogršček ni rešen. Se pravi dajmo že nekaj narediti na tem Vogrščku, da lahko rečemo, da smo ga umaknili iz poslanskih miz. Hvala za enkrat.