Predsedujoči, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav poslankam in poslancem, vsem gostom, ki smo zbrani danes na tej nujni seji! Seveda pozdrav tudi predstavnikom ministrstva!

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo je zakon obravnavala na 11. izredni seji, 28. 6. 2021. Moram reči, glede na to, da je bila ta naravna nesreča v dneh od 5. do 9. aprila 2021, je to skoraj že tri mesece in je škoda, da smo v časovni stiski, kot je povedala že predstavnica Zakonodajno-pravne službe. To bi bilo lahko prej pripravljeno. Minister je ob obisku teh sadovnjakov in terena že takrat najavil interventni zakon, se pravi, takoj. In na komisiji je bila debata tudi o tem, da bi to moralo biti prej pripravljeno, kajti mi smo dejansko v enem dnevu dobili in potem naslednji dan že obravnavali ta zakon, kar pomeni, da se ne moreš tako pripraviti, kot bi se lahko; gre pa tudi za zbiranje podatkov.

Na komisiji je bilo opozorjeno, da je ta zakon potreben, glede na obseg naravne nesreče, da je stvar zelo podobna – slišali smo tudi v številkah -, kot je bilo v letih 2016 in 2017, vendar se nismo kaj veliko naučili od takrat do zdaj, kajti kar nekaj prilik je bilo, da bi se vzpostavil nek sistem, ki bi bil boljši od tega, kar je bilo do zdaj. Govorimo o tem vzajemnem skladu ali kakršnikoli drugi obliki. Zakaj? Na komisiji je bilo izpostavljeno sledeče: mi imamo zelo dobro sofinanciranje zavarovalnih premij, 55 % država doplača, pa vendar glede na slabo ekonomsko stanje teh panog, sadjarstva in vinogradništva, je še vedno ogromno, tudi zaradi prevelikih odbitnih franšiz in premije zavarovanja, teh nasadov nezavarovanih. In zdaj se postavlja vprašanje – po tem zakonu je tisti, ki ni imel zavarovano, upravičen do 15 % povračila škode, tisti, ki pa ima zavarovano, pa do 30 % povračila ocenjene škode. Dejansko tisti, ki je zavaroval, je vzel 55 % sofinanciranje države, in zdaj vstopa s 30 % pri interventnem zakonu; se pravi, se bo nekako reševal v tej zadevi, ko govorimo samo o izpadu odhodka, mislim, poleg tistih drugih ukrepov, ki jih zakon predvideva. Tisti, ki pa ni imel zavarovano, pa bo v tem trenutku pač deležen samo do 15 % nastale škode, kar pa je zelo malo; s temi 15 % si ne bo kaj veliko mogel pomagati. Tako se je sistem kot tak izkazal – bomo videli tudi potem v nadaljevanju -, najbrž je vsaka pomoč in vse dobrodošlo, vendar je tu procent prenizek ali pa moramo iti v nek sistem, kar smo že večkrat povedali, ki bo bistveno bolj učinkovit od tega, kar imamo sedaj. Govorim spet o tem nekem vzajemnem skladu, kjer bi lahko vključili tudi, kot smo že enkrat predlagali, davščine iz naslova obdavčitev kmetijskih subvencij, pa bi iz tistega plus z državnimi sredstvi, ki jih dajemo zaradi interventnih zakonov, in prispevkov kmetov lahko imeli dober ali pa bistveno boljši sistem, kajti letos se pričakuje še kakšna naravna nesreča. Toča bo skoraj sigurno, suša tudi kaže da bo in ne vem, če lahko kar ali nekdo ne bo dobil ničesar od te države, se pravi če ni zavarovan, če pa je zavarovan bo dobil pa en del, ker ne vem, če bomo lahko vsake tri mesece interventne zakone sprejemali. To je zdaj veliko vprašanje. Se pravi in zdaj tisti, ki je zapadel v pozebo bo upravičen, tisti ki bo zapadel v točo ali pa v, glejte če se spomnimo nazaj, lansko leto je bila katastrofalna toča na sevniškem pa na Štajerskem, je bila katastrofalna, 100 % uničeno, poleg tega tudi gospodarska poslopja, ki so bila popolnoma sesute strehe in te ljudje niso dobili nič zaradi tega, ker so imeli možnost zavarovan, kateri ni imel zavarovan. So rekli, ne moremo dati nobenega nadomestila zato, ker si imel možnost zavarovanja. V tem primeru je pa spet možnost zavarovanje, pa 15 % vseeno pride. Se pravi imamo nek čuden sistem, ki ne deluje preveč pravično v teh zgodbah in zaradi tega mislim, da je to tema, ki bi jo bilo treba temeljito prečistiti, pa vzpostaviti sistem. Jaz sem že govoril pred dvema mesecema nazaj, ko smo imeli sredstva za okrevanje, se pravi takrat tiste tri milijarde denarja, kjer je kmetijstvo dobilo samo 30 milijonov, se pravi dejansko 1 % od tistega. Kar pa bi tukaj v tem naslovu pomenilo 50 milijonov pa bi bil en močan fond za vzpostavljanje nekega stebra, bi rekel za odpravo tveganj v kmetijstvu kot celota. Se pravi komisija, da ne bom predolg je predlog zakona podprla, saj na koncu koncev kdo ga ne bi, vendar kot sem povedal, pa predvsem želimo to, da se začne delati, intenzivno delati na, mi imamo problem že en sam zakon skupaj sestaviti, nakar da bi vzpostavili nek sistem, ampak to je nujno narediti sistem, ki bo tukaj bolj učinkovit pri odpravi tveganj v kmetijstvu. Glejte, včeraj sem prebral, tudi več ne bo tega, se pravi protitočnega, se pravi streljanja in tako naprej, se pravi izpostavljenost je čedalje večja. Sistem pa, zdaj dobro to smo naredili, da smo prišli na 55 % subvencioniranja, pozdravljam, lahko bi tudi na 65, vendar tu v celoti stvari ne rešuje in predvsem v tem smislu gre, da naj se pristopi k celoviti rešitvi, pa tudi tukaj ne vemo zdaj kaj je spodnja meja. Iz strani na komisiji je bili dostikrat tudi izpostavljeno kaj je tista najmanjša površina kjer si še upravičen. Ali je travniški sadovnjak, stare sorte, ki so danes tako aktualne ali je to tudi zraven in tako naprej, se pravi kar nekaj vprašanja se tukaj odpira, tako da, drugače pa zakon kot tak pa čimprej naj gre skozi, že itak bo to eno leto trajalo, preden bo kakšen denar prišel na kmetije.

Hvala lepa.