Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. Na kratko, zelo na kratko bi predstavila naše mnenje, ki je bilo pisano, moram poudariti v časovni presi, saj predlog zakona je bil uradno vložen šele dan pred praznikom ob 3. popoldan, mnenje Zakonodajno-pravne službe ste prejeli v ponedeljek, takoj v torek ob 4. popoldan so sledila pojasnila ministrstva, amandmaji so pa šele danes. To poudarjam tudi zato, ker se je zaradi te časovne stiske Zakonodajno-pravna služba glede splošnih pripomb sklicevala na svoja mnenje glede pozebe iz lega 2016 in 2017 in nato v bistvu niti nismo dobili odgovora. Primerjali smo vse te tri, dva zakona in predlog zakona in ugotovili, da je ta predlog zakona kar precej spremenjen in dopolnjen, pri čemer ni dana ustrezna obrazložitev, kar ni skladno s 115. členom Poslovnika, zato tudi ta dodatna pojasnila, ki bodo zdaj služila kot zakonodajno gradivo. Bistveni očitek je Zakonodajno-pravna služba imela glede tega, ker tudi ta predlog zakona želi celovito urediti vso materijo, na primer opredeljuje tudi kakšen obrazec se mora tiskati in kakšna je elektronska zbirka podatkov, da je to / nerazumljivo/ in tako naprej. Tak način ni pravilen, v zvezi s tem smo opozorili, da se s tem kršil 87., 120., 153. in 3. člen Ustave, posebej pa smo izpostavili odločbo Ustavnega sodišča številka U1 194/19 iz aprila 2020, kjer je Ustavno sodišče opozorilo Zakonodajalca, da pri svojem ravnanju, se pravi pri svoji zakonodajni funkciji ne sme posegati v pristojnosti izvršne veje oblasti, zlasti pa ne sme prevzemati njene odgovornosti. Dodatno smo v pojasnilu, ki ga je pripravilo ministrstvo je dan nov argument, da se na ta način želi hitro ukrepati. Tak argument ne vzdrži, veste, da zakonodajni postopek na primer konkretno tega zakona ob trajal vsaj 14 dni, minister pa lahko svoj akt izda v dnevu ali dveh in v bistvu do uveljavitve tega zakona je celotno gradivo lahko pripravljeno. Potem smo imeli veliko problemov glede tega ali se zakonski predlog nanaša na celotno kmetijsko proizvodnjo ali samo na sadjarstvo in vinogradništvo. Ob tem je treba ponovno očitati na nepravilno in nepopolno obrazložitev predvsem pa tudi pretežni del uvoda govori samo o sadjarstvu in vinogradništvu in s tem navaja na to, da predlog zakona ureja samo ta segment. Končno pa še problem z namakalnim sistemom Vogršček, tudi tukaj pojasnila po našem mnenju niso prepričljiva, zgleda gre za večletni problem, za katerega je sporno, da se rešuje v interventnem zakonu. Nadalje smo v našem mnenju izpostavili vprašanje ali je sploh primerno, da se ureja v kateremkoli zakonu, saj Vogrščka veljavna zakonodaja niti ne ureja. Iz Zakona o kmetijskih zemljiščih pa izhaja, da se vsa materija v zvezi z namakalnim sistemom, namakanjem in tako naprej ureja s pogodbo. Tudi tukaj smo izpostavili odločbo Ustavnega sodišča, po naši oceni bo zakonodajalec prevzel veliko odgovornost in posegel v pristojnost izvršne veje oblasti, predvsem pa je to vprašanje pomembno tudi zato, ker iz zakonskega predloga ne izhaja jasno ali se ta pomoč, na kratko rečem, zaradi Vogrščka obravnav samostojno ali v kombinaciji z drugimi ukrepi po tem zakonu ali poleg teh ukrepov. Končno moram pa še povedati, da ima ministrstvo prav, ko nam je povedalo, da smo dali napačno pripombo glede sklicevanja na 50. člen novele Zakona o kmetijskih zemljiščih, to je res. Glede na to, da smo mnenje delali preko prazničnega vikenda, smo gledali neuradno prečiščeno besedilo preko Googla, kjer ima pisec pač drugačen način kombiniranja novel kot Državni zbor.

Hvala lepa.