Lep pozdrav vsem! Predsedujoči, hvala za besedo.

Poslanke in poslanci, lep pozdrav!

Kakor rečeno, z ministrstva prihajam Anton Harej, državni sekretar, z mano sta pa še gospa Metka Simonišek in gospod Miha Alič iz direktorata za kmetijstvo.

Interventni zakon glede pozebe kakor rečeno v prvem tednu v aprilu letošnjega leta je pa tema. Dejstvo je, da je v letošnjem aprilu nastala izjemno velika škoda, predvsem na koščičarskem sadju, kar pomeni marelice, breskve, hruške, tudi jabolka in tudi zgodnje sorte vinske trte. Kmetje se zato srečujejo s pomanjkanjem likvidnostnih sredstev, vseeno pa morajo opravljati vse agrotehnične ukrepe in tudi dodatna dela, kakor so zelena res, odstranjevanje plodov in poškodovanih plodov in tako naprej. Dejstvo je, da v letu 2021 bodo imeli negativen dogodek vsi, ki se ukvarjajo s to kmetijsko dejavnostjo, pridelava sadja in zelenjave in pa vinske trte. Zdaj, jaz predlagam vseeno, da preletim vseh teh sedem ukrepov, ki smo jih predvideli v tem interventnem zakonu. Se pravi sam zakon omogoča, da namesto občinske komisije škodo potrdi državna komisija in tudi s tem zakonom se podaljšuje rok za prijavo škode, namesto 15 dni po nastanku same škode je čas za prijavo škode 60 dni po uveljavitvi tega zakona.

Druga zadeva, ki jo obravnava ta zakon so zakupnine pri skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Zakupnina se bo odpisala v celoti, če in v primerih, ko je škoda na neki površini, se pravi kmetiji nad 30 %. Tretji ukrep omogoča izjemni dokup zunaj vinorodnega okoliša. Že sedaj je omogočeno, da v bistvu prizadete kmetije lahko kupi znotraj vinorodnega okoliša, no tukaj s tem ukrepom pa razširjamo možnost, ker so nekatera območja v celoti prizadeta, da lahko fizična oseba dokupi tudi izven vinorodnega oziroma prizadetega okoliša. Pri nakupu sadja omogočamo tistim, ki se ukvarjajo s primarno predelavo sadja za primer predelave sadne in zelenjavne sokove, konzerviranju sadja, zelenjave, proizvodnje kisa in žganih pijač iz sadja je tudi se s tem ukrepom dejansko omogoči izvajanje naprej do njihove dopolnilne dejavnosti. Zato kot peti ukrep predlagamo pomoč v okviru programa odprave posledic naravnih nesreč in da so tem kmetijskim gospodarstvom dejansko subvencionira del izpada njihovega dohodka. Hkrati kot šesti ukrep dopuščamo, omogočamo s tem zakonom, da si pri sanaciji ukrepov za tekoče financiranje, če si pri slovenskem regionalnem razvojnemu skladu iz Ribnice izposodijo posojila, so ta posojila podaljšana z ročnostjo do pet let, s tem z dvoletnim odplačilnim oratorijem za plačilo glavnice. Ministrstvo pri tem s tem interventnim zakonom omogoča, da jim pokrijemo, subvencioniramo obrestno mero. Kot zadnje pa še oprostitev plačila nadomestila za vzdrževanje Vogrščka. Vogršček letos ne obratuje, ker se ga obnavlja, kakor veste, zato je v bistvu izpraznjen. Oroševanje(?) ni bilo mogoče in zato smo pripravili predlog, tokrat izjemoma letos prvič. Kakor veste, v letu 2016 in 2017 smo že imeli škodo in smo že sprejemali interventni zakon, za področje, s katerim smo urejali izpad dohodka zaradi pozeb in suš, no tokrat pa omogočamo tudi ta ukrep, ker oroševanje in zaščita pridelka samo pri tem namakalnem sistemu Vogršček ni bila mogoča in hkrati pa bi bilo nesmiselno, da bi za vzdrževanje le tega sistema obremenili kmetijske dejavnosti, ki so jim itak izpadli prihodki. Vipavska dolina je letos zelo prizadeta, bistveno več, kakor v letu 2016 in 2017. V letu 2016 in 2017 je bila prizadeta tudi vinska trta, ker je bila pozeba kasneje, 21. april, v letu 2017, medtem, ko je tokrat bilo bistveno prej. Vinska trta se je nekoliko izognila, medtem ko je pa sadje zelo, zelo prizadeto, v Vipavski dolini beležimo do 100 % izpad na marelicah, breskvah in hruškah.

Če se dotaknem še malo, saj sem se že, same primerjave, z 2017, no, in 2016. V letu 2016 smo imeli za 43 milijonov evrov škode, v letu 2017 pa 46 milijonov evrov, hektarji so bili 7 tisoč 706 oziroma 8 tisoč 174 hektarjev kmetijskih površin je bilo takrat prizadetih. Mi sprejemamo ta zakon, interventni zakon, s katerim bomo omogočili tudi dejanski popis, natančen popis škode. Ocene so seveda že bile pripravljene. Ocenjujemo, kakor sem rekel, na približno te zneske, se pravi, okrog 50 milijonov evrov. Za pomoč najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, mi ocenjujemo, da bi bilo potrebno za to dobit 7 milijonov evrov. Hkrati ta zakon, kakor rečeno, omogoča popis, se pravi, pripravo študijev, ki jo bo pripravil Urad Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Za to študijo, za to oceno, za zakon predvideva 50 tisoč evrov. Primanjkljaj bo tudi v sami pokojninski blagajni, ocenjujemo za 150 tisoč evrov, ki ga urejamo s tem zakonom. Tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, bo zaradi zmanjšanja oziroma odpisa najemnin, na najbolj prizadetih območjih, v bistvu njihov prihodek bo za 140 tisoč evrov manjši, kajti, odpis za kupnine se bo pripravil na približno 700 hektarjih kmetijskih zemljišč.

Za subvencionirane obrestne mere pri Slovenskemu regionalnemu razvojnemu skladu, ocenjujemo, da bo teh stroškov za 70 tisoč evrov, v petih letih in za samo vzdrževanje in delovanje namakalnega sistema Vogršček, pa v bistvu tukaj zagotavljamo potem iz proračuna, 62 tisoč evrov, kot izpad prihodka, ki so ga navadno vsako leto poravnala kmetije, ki namakajo iz tega zadrževalnika. Toliko za enkrat na kratko, predlagam, da se potem še smiselno vključimo. Hvala lepa.